Hvala vsem za info. Vidim da je povsod isti šmoren, odvisno na koga naletiš. Za Kranj sem prepričana, da če ni nujno (nisi odprt imaš pa svoje popadke) jih ustavijo ker so to naredili dvem mojim kolegicam, moji sestri in nečakinji. Tudi sama, ko sem prišla pri prvem porodu zvečer ob 22 v Kranju prehitro, saj so bili popadki lažni, me je zdravnica najprej pošteno ozmerjala, da kaj hodim sredi noči tja, če sem še teden pre rokom in popadki sploh niso tako pogosti. Sestra je bila sicer prijazna, zdravnico pa sem očitno zmotila že sredi spanca. Če je to v smislu trosenja rožic na glavo?.....vsaka pričakuje v prvo vsaj kakšno prijazno besedo in ne mrke poglede, kaj spet hočejo od mene, ko pa počivam. Zaradi tako lepega spejema sem se nato odločila za Postojno. Tam mi je le žal za epiduralno, ker nisem mogla na koncu sama iztisnit in imam zato danes vse grdo zašito. Sestre glede napotkov na oddelku so čudodelke. Bile smo 3 v sobi in nikoli ni nobena sestra zavila z očmi, četudi sem jo 5 poklicala, saj sama namreč nisem smela vstajati iz postelje, ker sem po porodu zvečer padla v nezavest zradi velike izgube krvi in nizkega hemoglobina. Vse so naredile zame. Od previjanja otročka, odnašanja kahle, pristavljanja za dojenje . Kljub vsem tegobam imam na prvi porod lepe spomine, kakor tudi na drugega v Kranju. Manj pa mi je bil všeč sistem na odelku. Kot ste že zapisale jih za uro in pol vzamejo zaradi pregledov. In zakaj bi pri vsem tem v 3. rada rodila kje drugje. Postojna mi je predaleč, v Kranju pa me moti to, da otroke odpeljejo za uro in pl do dve na vizito. Med tem časom misliš da ti bo prsa raztreščilo od mleka. Ko jih pripreljejo nazaj otroci spijo in se spet ne podojijo, saj jim tam dajo umetno melko po flaši da ne jokajo. Meni se je potem zgodilo, da se ni hotela dojiti, ker je bila flaška seveda lažja. Najbolj pa se mi je, oprostite izrazu, zasralo, ko so mi zamenjali otroka z drugim. Po viziti so mi namreč pripreljali drugo punčko. Sestra mi jo je takoj položila k sebi v posteljo, češ naj jo malo pogrejem ker je premražena ker so jo umivali. Bolj ko sem otroka gledala, bolj se mi je zdelo da ni moj. Pa sem si mislila, kako grozna mama sem, da še svojega oroka ne spoznam. Po kakšni uri sem se odločila da jo podojim, pa me je tiščalo na stranišče, zato sem odmaknila posteljico, da bi vstala iz postelje. Ko sem jo odrinila se je obrnil napis na posteljici in to ni bilo ime moje punčke. Takoj pogledam še na trebušček otročka in tudi tam je bilo ime druge deklice. Tako sem bila presenečena, da sestri sploh nisem vedala kaj naj rečem, ko sem jo poklicala. Uspela sem le bleknit, to ni moj otrok, kam ste odpeljali mojo punčko??? Po tem dogodku, so bile vse sestre presenetljivo prijazne do mojega odhoda. Tako da ne mislit, da je zamenjava otroka nemogoča. Brez zapestnic na rokicah,...raje ne pomislim. In to je še en razlog, zakaj ne bi šla spet v KR.
Ne želim si 3. popolne zgodbe, pač pa miren potek poroda, brez poslušanja krikov sostanovalke in sprejemljiv odnos osebja. Tudi sama imam službo, ko sem neprastano v stiku s strankami in sem vedno do vseh enako prijazna, pa čeprav imam slab dan. In tega bi se morali v porodnišnicah zavedati še toliko bolj, saj nobena ne pride brez skrbi v porodno sobo. Če pa je tam povrhu vsega še negativna klima, pa ni najbolj vzpodbudno.
Hvala za vsa mnenja, ki ste jih zapisale.