Naši triletnici se spet neki trena. In zraven tega tudi meni. In počasi zgubljam živce in enostavno ne vem več kako naj reagiram, kako naj jo spravim nazaj na stare tire. Ene take napade v preteklosti je že imela, od začetka ko smo dobili dojenčka, ampak potem se je čisto umirila in postala skoraj angelsko dete. Zdaj pa se počasi spet spreminja v nekaj nerazpoznavnega. Prigode zadnjih dni:
- VSAK večer imamo borbe za zaspat. V posteljo gre od 7-8h. Imava rutino, po umivanju in lulanju, smuk v pižamo in v posteljo. Eno preberem, eno povem in eno zapojem. Ne ampak ona med branjem kar naprej meni obrača strani in ne nisi prav prebrala. Če hočem povedati zgodbico me prekinja in ko nekaj povem ji ni všeč in hoče da povem drugače. Do petja zadnje čase sploh ne prideva, ker se prej skregava. Potem hoče poslušat otroške pesmi za lahko noč in jaz grem ven iz sobe. Potem pa se začne. Obvezno vstane najprej, da jo tišči lulat. OK. Gre lulat. Potem pa vstane ker ni zaspana, pa vstane ker bi pila mleka, pa vstane ker bi še kaj pogledala – TV, računalnik. Potem že popi*** in mogoče potem ostane v postelji ampak kar privleče ene igrače v posteljo in se igra, bere knjige. In seveda ji vse poberem in jok. In razložim, da ve da more zaspat ker mora zjutraj zgodaj vstat. In nič ne zaleže. Zagrozim, da bo šla na balkon spat. En čas je to palilo. Zdaj ne več! Stopnjuje se do tega da res izgubim živce, ko je ura pol 10h in jo odnesem na balkon, odprem vrata in jo kao postavim na balkon. Seveda tuli. Potem mogoče zaspi. Oz potem toliko joka da ji je treba še nos obrisat, dat še en čist še zložen robec in oh in sploh. V glavnem imamo vsi vsak večer pokvarjen.
- zjutraj ko vstanemo med tednom….ne grem v vrtec! Čeprav hodi rada in ko jo pridemo iskat bi bila še tam. Danes zjutraj mi je že začinila dam, ko se je nekaj afnala pred vrtcem, pa dež je šel, pa sem rekla daj teci…3 korake in bum na tla. In komplet preoblačenje. Pred tem doma sem jo komaj oblekla, ker je cvilila da bo še spala in se sproti slačila. Grrrrrrrrrrrrrr!!!!
- kar naprej vleče igrače iz rok tamali 1,5 letnici, pa jo porine, pa kar po njej se valja po glavi, povsod.
- včeraj je pila čaj iz plastenke z nastavkom bidon in potem kar stresala z njo in pošpricala cel kavč.
- zjutraj se začnemo kregat, ko se usedemo za mizo in še predenj da en košček v usta tuli nisem lačna, ne bom jedla.
- cel dan tuli ko ena žival. Oponaša ne vem opico ali nekaj takega in se dere in tuli. Bolj ji govorim naj se neha dret ko žival, da jo bom samo še v živalski vrt odpeljala, slabše je.
- nobene obzirnosti ni v njej. Če kdo spi se dere, bolj ji govorim naj bo tiho bolj uživa.
 
 
V glavnem največjo krizo imamo s tem spanjem. Ne vem več kaj naj naredim, da se bo otrok ulegel in zaspal. Pa ponoči vsako noč k nama pride. To me tudi počasi že moti.
 
Hvala če ste brali moja čreva, če bolj bom vesela, če imate kak pameten nasvet kako ukrotiti našo smrkljo J

NAš triletnik hodi spat okoli21ih, ampak popoldan spi.Mogoče pa res še ni utrujena takrat?A spi v vrtcu?Poskusi jo en dan popoldan zmatrat-pejta na en dolg sprehod, pa naj malo teče, pa kakšno igrišče itd.Po moje poskuša vzbuditi pozornost.

Pri stvareh katerih se ne sme delat ali kar se mora pa jaz ne bi popustila.PAč bi se naredilo bolj na grobo, recimo oblačenje, pa naj se dere zraven.Dere se recimo tudi naš včasih pa ga v sobo zaprem in rečem da ko se zdere naj ven pride.Pri spanju ni debate-gre v posteljo, sicer mu pustimo priprta vrata in še gleda kaj dogaja, ampak zaspi.Če začne recimo prižigat luč pa postanem huda in neha.

_____________________________

Moja dva srčka:

angelček Patrik - 13.10.2004 - 05.04.2011
Lukas - 28.02.2007

Moj 3 letnik je isti. Zvečer ne spat. Če mu hočem prebrati pravljico, obrača strani, če hočem zapeti pesmico, mi maši usta... Potem bi pil, lulal, kakal, jedu,... Sedaj rečem samo še NE, in se obrnem stran. Res pa je, da moram z njim spat, sam ni šanse da zaspi. Mislim, da si lahko vesela, da vsaj sama zaspi.
Zjutraj pa isto. Ne grem v vrtec, ne bom to oblekel, ne bom teh čevljev. Vsak dan isto. Jaz čakam, da ga mine. Mislim, da je to značilno za to starost. Vsaj tako se mi dozdeva.

Oh, to je res zoprno.

Tolazis se lahko s tem, da tudi taka "tecna" obdobja minejo (najbrz preminejo tudi tvoji zivci, ampak kaj ces).
Po moje je bistvena doslednost in smiselne groznje. To, da bo na balkonu spala, je kmalu vec ne bo strasilo, ker ve, da je ne bos pustila na balkonu spat, ker se bo prehladila, tudi tista z zivalskim vrtom.
Grozit in potem groznje uresnicit, ce ne ubogajo je treba s smiselnimi stvarmi, takimi, ki jih lahko tudi takoj izvedes (ne recimo rect, da jutri ne bo pesmice, ce ne bo hotla spat, ampak kaj bolj konkretnega, kaj kar sicer ni esencialno, bo pa pogresala). Treba ji je pokazat, da tega res nocete na zvit nacin in to tak, da lahko ona nanj vpliva. Recimo, ce jo ful nahrulis, da naj spi in gre potem res v posteljico, jo je fino pohvalit, da je pridna, da gre spat (ker potem nam ponavadi vsem poci film in nic vec ne pohvalimo). Tamala mora videt, da lahko vpliva tudi v pozitivno smer s svojimi akcijami, ne samo v negativno.
Tamali je najbrz tud tezko sami s sabo, ker je tako nadlezna in zjutraj najbrz tudi res zaspana.

Drzim ti pesti, bodi strpna kolikor se le da in probaj nekako prezivet z njo ta cas.

Marija

Lara, mislim, da jo daje ljubosumje. Pri nas so tudi podobni izpadi in jaz si to razlagam kot zbujanje pozornosti. Če počne neumnosti in se kregata se potem vsaj ukvarjaš z njo.
Ne rečem, da se premalo ukvarjaš, ker verjamem, da se čisto dovolj in zadosti dobro, ampak če primerjam z našo situacijo je skoraj enako, iste finte, gnjavaža mlajše, ne spat, ne oblačit...... pa se tudi dosti ukvarjam z njo, ampak jo očitno jezi, da me tamala še toliko potrebuje in se tudi mali veliko posvečam. Mi je znala že rečti, ko sem prišla iz službe in sta se obe obesili name, da je več nimam rada, da samo Ivo cartlam
Jaz si ob še posebno hudih dnevih potem vzamem pač eno popoldne samo za naju, pa greva kam sami, na obisk, v trgovino, na tortico....se malo razvajava, kaj malega kupiva in ji potem potešim to željo po mamici. Poizkusi kaj takega, morda bo uspelo.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

ja še to dodam. popoldne hodi spat. v vrtcu se uleže in zaspi. baje prva od vseh in spi 2 uri. pri babi gre sama v atovo posteljo popoldne in se ulčeže in zaspi. isto zvečer, če kdaj prespi pri njiju. doma pa borbe. in popoldne in zvečer.

ja moram se zmislit kako bolj učinkovito grožnjo. recimo če ne boš zaspala, te bom ponoči odnesla nazaj v tvojo posteljo če boš prišla k meni??
samo vse te grožnje so meni tako mimo. non stop se kregamo, grozimo, ko bi bili eni divjaki. res proav sita sem tega.

ja pozornost...saj jo ima, ukvarjamo se več z njo kot pa s tamalo. se mi včasih tamala zasmili, ker jo tavelka vedno čisto zasenči. karkoli začnemo skupaj..ne vem kako igrico ali kar koli itak tavelka vso pozornost vzame zuase in pol gre tamala kar preč. sploh ne vem več v čem je štos vsega skupaj? upam da mine!

sem prebrala do konca. lahko rečem, da je naša čisto enaka (s tem, da se še ni vlegla na tla na tih deževen dan). in tako je zadnje čase, prej je bila že kar znosna.

hm, jaz sem to povezovala s prihodom dojenčka, ki ga čakamo. lahko pa, da je bolj z leti. bo pa čez 15 dni dopolnila 3 leta. kaj pa vem?

ne bom ponavljala kar si napisala, ker bi bilo skoraj identično. no, jaz se za večino stvari ne sekiram (branje knjigic za lahko noč - je pač začela bolj aktivno sodelovati in ji dela domišljija, pa hoče malo zgodbice spreminjat, se pogovarjat, če noče jesti, je ne silim, zvečer ji (sedaj mož) prebere kako knjigico in potem gre ven - če zaspi prav, če se še pol ure pogovarja z medevedi - tudi prav - je pa res, da dokler sem jaz izvajala to rutino, je tamala spala ob 8.00, sedaj pa se to zna zavleči...). edino, kar me res moti je, ko zanalašč kaj uničuje, poliva, tolče,... takrat pa mora v svojo sobo na posteljo sedet. pri nas je itak situacija zdaj malo drugačna, ker sem jaz morala mesec in pol ležat in jo je mož rihtal. in tamala je to takoj izkoristila in ufurala svoja pravila. pa sem kmalu uvidela, da tako ne bo šlo in sva se z možem pogovorila, da mora biti bolj oster, ne glede na to, da imava slabo vest, ker mamica ni 100% na razpolago...

pa tudi iz vrtca pride domov včasih čisto podivjana. OK, razumljivo, 3-letniki imajo kar precej odvečne energije, ki je trenutno ne morejo zunaj pokurit, ker je že tema in mraz, ko se vrneta domov.

da skrajšam zgodbo: pri naši pali samo to, da ni popuščanja, da se vzdržuje brezkompromisni red (seveda pupustim pri nepomembnih stvareh). in tudi discipliniranje izvajamo vedno na enak način (sedaj celo mož): gremo v njeno sobo, jo posadimo na posteljo in ji mirno rečemo, da se bomo pogovorili, ko se umiri. nekaj časa neusmiljeno zavija, pa se dokaj hitro umiri in reče, da se bi pa zdaj pogovarjala. potem se pogovorimo zakaj tisto ni bilo dobro, zakaj se tako ne obnaša, kako bo v nparej drugače in se objamemo... sliši se preprosto, v resnici pa moraš imeti živce, da vpelješ tak način. ne pričakuj, da bo kar od prve sedela na postelji in se umirila. pa seveda predmet spotike takoj odstranimo (če poliva kakav, ga v trenutku ni več, ipd.).

kot vidiš pametnega nasveta ali čudežnega recepta itak nimam. očitno je tudi tako obdobje, da je malo bolj naporno. čeprav se da čedalje več stvari z njo dogovorit, je na momente še vedno mičkena punčka, ki ne razume ali noče razumet.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Tale faza pri treh letih mi počasi kravžlja živce. Naš ima sicer druge fore, a princip je isti. Poznam tudi tole z večerno pravljico, ki kao ni pravilno povedana - ko začne težit in skakat v luft, enostavno vstanem in se napotim iz sobe. Če tisti trenutek ne neha, grem pač ven in ga ne šljivim, pa če se na trepalnice postavi. Z večernim spanjem nimamo drugače nobenih problemov.

Se je pa pojavil velik problem s prezgodnjim vstajanjem - gospodič je prej spal do pol osmih, zdaj pa že nekaj časa vstaja ob 5.30, danes že ob 5.20. Ob pol sedmih je že tako zaspan, da ga kar piga...čez dan že dolgo ne spi več in samo upam lahko, da bo danes že tako uničen, da bo končno spet enkrat zaspal po kosilu, sicer nas spet čaka eno hudičevo neprijetno popoldne . Zdaj naredimo tako, da ga eden od naju pelje v vrtec že ob pol sedmih (doma smo poleg vrtca), tako da se vsaj Kajetan naspi in ga peljeva v vrtec ob osmih. In Vasja gre zelo rad tako zgodaj v vrtec, mi pa imamo doma eno uro miru - prej je bilo eno samo dretje.

Tudi Vasja se je začel spuščati v Kajetana; tepeta se sicer ne, se pa pulita za igrače in valjata en po drugem in vsakič je samo vprašanje minut, kdaj se bo kateri kam treščil in začel tulit . Včasih me ušeca bolijo od hrupa...

Kar se pa tiče vsakodnevnega preizkušanja mej - tu je pa naš svetovni prvak. Sem precej zategla in ne popuščam, bitke imamo pa non štop. Neprespanost zadevo precej poslabša in včasih sem tako svinjsko utrujena od tega.... Ampak kjub temu mislim, da je vredno vztrajati. Vsakič si mislim, da če bom zdaj popustila, bo samo še slabše, in tako potem nekak sfuram dalje.

Lara, dost sliči na naše razmere....zvečer ne zaspat, ponoč spat v najino postlo, zutri ne vstat, kaj šele oblečt, pred vrtcem ne iz avta,češ da ne gre v vrtec.....včeri zvečer, ko sm rekla, naj se gre tuširat, si je s težavo začela dol vlečt žabe pa zraven je mrmrala :"Jooo, kok si ti sitna." Trma jo napade in jo drži pol ure, sposobna je pri miru stat in se ne premaknt, pa mulo kuhat. Ko jo prime ne oboga nič nič, jst popustim,ker sm premalo stroga in to je napaka. Je pa potem lahko čez eno uro pridna da dol padeš, rihta Jaša mu daje za jest, ga pazi se z njim igra......jst se tolažim, da ima zasnovo za lepo vedenje, tista trma in grdo obnašanje bosta pa že minila - al pa so to samo pobožne želje . Ma jst mislim, da moramo to vzeti v zakup, enkrat se mamo supšer, drugič malo manj, sej bodo še prehitro zrasli, vprašanje kaj bo potem.

Aja, zdej nism nč pomagala, samo delila s tabo probleme, drgač pa pri nas v decembru mal na foro miklavža pa božička igramo; če ne bo pridna bo slabo z darili, pa palce pa parkli, pa bla bla....ma ves čas je treba neki eksperimentirat.
Pa srečno, da se čim prej zrihtajo, ane.

_____________________________

pozdravček od mene

Včasih sonček2*, zdaj pinkiponki
Taja 13.10.2004
Jaš 27.9.2006
Tin 1.6.2009
http://www.moj-album.com/album/6793309/

Meni se zdi, da jo prezgodaj daješ spat, oz. da še ni zaspana. Moj je tudi star 3 leta, vstane okrog 7.00 in hodi spat okrog 21.00. Včasih popoldan malo zadrema, kakšno soboto največktar za urico ali kaj takega.

Zvečer mu po kopanju pustim da riše, bere, sestavlja sestavljanke.
Ob cca 20.30 umijemo zobe, preberemo pravljico in to je to.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Ja, je naporno tole starševstvo, a ne? Poleg gospodinje, zaposlene, mamice moramo bit še ene orng psihologinje, pa ponavadi ne samo, ko se za otroke gre.
Jaz mislim, da se bom kmalu kr nehala sekirat in ubijat z vprašanji, ki ste jih vse približno isto zastavile, ker te zadeve po moje enostavno nimajo rešitve, rabijo le čas... Ta pa mine, če se po trepalnicah mečeš al pa ne narediš nič. Mi imamo že pol leta pred 3 rojstnim dnem podobne prbleme, kaj me šele čaka! Pa potem še tamala takoj za njim, če ne kr vštric, ker je bolj hitra... Pa ko bi vsaj drugi ne delali skrbi in problemov, tak pa....
Mamice zdržte, tak ali drugače!


_____________________________

MONTIGNAC

Naš tamal še ni tri leta star, tko da ne vem, če ta faza še pride. Je imel izpade kričanja, je kar iskal, pa če ni bla zobna ščetka taprava je hotel pa sam v kopalnico. Če je šel sam nesi me. In je blo dretje in to na polno.
V varstvu pri tašči isto...hvatat krivine, ko se je bližal čas za spanje, bi on še jabolko. Ponoči zbudit se, pa ne spat, spet dretje. Če sem ga jest rihtal, mami bo, če ga je žena, oči bo. No to s spanjem smo rešil, da mu popoldne ne pustimo spat preveč, pa se ponioči niti ne zbudi več.

Res, nisva več vedela, kaj naj narediva, pol sva pa taščo prepričala, da mu ne sme pustit dretja, pa ga ujčkat. Eno nedeljo zvečer pa spet dretje. Men se je že mešal, niso pomagale ne grožnje, ne voda, nič. Pa mu kar z lepega rečem, da ga imam zelo rad, samo tega dretja brezveznega ne maram. V trenutku je bil tiho in je šel spat. Od tistega večera je šlo na bolje. Zdaj je spet priden.

Dveh stvari pa ne puistim niti pod razno, igranja s hrano in nočnih obiskov v spalnici. Mali sploh ne ve, da je možno spat pri nama. Raje smo vsi trije spal v dnevni sobi, ko je bil bolan. Intima spalnice mora ostat brezpogojno, ker lahko otroci v spalnici hitro ubijejo libido. Ob vikendih zjutraj je pa itak žurka v spalnici, od norenja po postelji do cartanja. Ponoči pa niti slučajno.

Saj nimam nasveta, ker sem v isti godlji. Tavelika je ratala čisto nemogoča in je komaj komaj krotim, pa cufa se mi že zraven. Samo ta razlika je, da je naša stara 22 mesecev in pa ne hodi v vrtec.

zdajle gruntam in res ugotavljam da se vrtimo v začaranem krogu besa in sklabe volje, dretja in grozenja. ta krog moram prekinit JAZ! ker zdaj ko nekaj ušpiči me tako razpi*** da dobim kar kepo v prsnem košu, najraj bi jo naskela ka , ampak toliko sem že pri pamet da je ne, se pa zato derem. ponavad ko gre tak hudičev dan proti koncu se derem že za vsak drekec pekec. seveda odreagira z dretjem nazaj. in tako iz ene godlje v drugo. in kako naj se potem zaključi tak znerviran dan če ne z godljo še s spanjem. res sranje. in res sama se moram toliko skulirat, da jo namesto dretja objamem in ji na lep način poven zakaj se nekaj ne dela. upam da bo palilo in da bo razumela.

Brez groženj s posledicami tud ne gre. Sam ko našega poči, mu je ravno za vse posledice....nekako podobno kot pri meni, vem

Jaz nimam še otrok, zato nimam nobenega nasveta.
Hotela sem vam samo sporočit,  da se to  bere zelo zelo smešno. Vem, da je vam v tistem trenutku, ko mali palijo norije, vse prej, kot smešno, ampak jaz sem se nasmejala skoraj do solz.

Čez par let, ko bojo vaši otročki že večji in ne boste imele več teh težav se boste verjetno vi smejale meni.

ja ajat pol bomo pa mel druge probleme, k bodo vrjetno še hujši kot pa ti problemi zdej. in nažalost res ni prav nič smešno

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ja anlin meni tudi to ni ok da je treba ležat zraven 1 uro ni ok.
jaz tamalo 1,5 leta dam spat brez problema. še flašo sem ji vzela (zarad tavelke) in zdej ji samo ene 2 zapojem - imam jo v naročju, ona glavico na moji rami, pa se mal pomojčkava, pol pa še čisto budno dam v posteljo, ima pliškota ninico, zaprem vrata in punca zaspi sama par minutah. tavelka je tudi nekoč..nekoč tako zaspala, po celjenju pri 1,5 leta pa smo mel cel ufbiks in od takrat mamo vse spanje zdrekano!

Lara, pri nas je takšne izpade imela naša 'ta srednja'. Pa ni bil vzrok ljubosumje, ker ko je bila stara 3 leta, našega najmlajšega še ni bilo nikjer (no, mogoče med plavalci ).

jaz sem se zavede lotila na enostaven način: ko je začela s svojimi 'scenami', dretjem, izsiljevanjem, tuljenjem, neuboganjem itd.... sem jo enostavno prijela in odnesla v njeno sobo, z ukazom, da ne sme ven, dokler se ne umiri oz. dokler 'ta grda' Tia ne oddide in ne pride 'ta pridna'. Sicer je nekajkrat hudo se drla v sobi, oz.rjovela, cepetala, poskušala odpreti vrata in priti ven, a bila sem oz. sva bila popolnoma nepopustljiva.
Včasih je v sobi preždela 5 minut, včasih 10, maksimalno pol ure. Ko je potem lepo prišla ven, o njenem  izpadu ni bilo ne duha ne sluha. In lepo je povedala, da je zdaj spet 'ta pridna'.

No, vsa zadeva je trajala kakšna 2 meseca, nato se je umirilo. Se je pa po kakšnih 10-ih kazenskih 'pregonih' v sobo že kar sama začela odpravljati, takoj ko sem ji zagrozila, da me spet ne uboga in bo morala it.

Isto bi naredila pri vajinem spanju.
Zvečer umit, jest, obvezno lulat (da ne bi potem izsiljevala z lulanjem), obvezno pit (da odpravimo žejo), v kolikor bi mi prekinjala pravljico, bi jo takoj nehala brat in po večerni proceduri- LAHKO NOČ!
In izhoda iz sobe ni več, pa če se dere, vpije, kriči, tuli....ni važno.
Pri treh letih otrok že hudo dobro ve kje so meje. Samo postaviti mu jih je treba, verjemi!

Pa kar pogumno!