Prva stvar: pogovori se s partnerjem. Določita strategijo. Če se bo mama mulila, ko boste prišli na obisk, boste lepo rekli: 'Aha, mama, danes pa nisi razpoložena družbo, bomo pa drugič prišli, ko boš bolje razpoložena. Na svidenje'. Z najbolj sladkim in prijaznim tonon. In če boš prišla sama, pa se bo mulila, bi naredila enako. Mislim, taksistu se normalno reče dober dan in nasvidenje, a snahi, ki pripelje vnuka pa niti besede?

Tvoj partner je tisti, ki mora v red spraviti svojo mamo, če je pa ne bo, pa se ti že na pragu obrni vsakič, ko bo imela svoje dneve. In ko ne bo imela svojih dni, ji razloži, da boš vedno to storila, ker te drugače preveč srce boli, ko je ona taka.

Če živiš v isti hiši, je to težko izvedljivo. A če prideš samo na obisk, pa obiskani ne govori s tabo, pa lahko.


_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

vijoličarka
ja, samo nekateri tega pač niso sposobni storiti. ker so navajeni tega od alega dalje... sicer se zavedajo, da t ni normalno, ampak ker so tega navajeni, se ne razburjajo in sprejemajo mater tako, kot je.
samo to še ni razlog, da jo moraš tako stanje tolerirat in prenašat ti, ker bi ona rada videla svojega vnuka. vsak ma svoje anvade, bonton pa pri nobenih ne bi smel izostati

Zakaj ji moraš hodit kazat vnuka? Pa ona se ne pogovarja s tabo? Pa saj si odrasla oseba, mama, povej ji, da naj se skulira, potem pa prideš. Lahko pa ona požre ponos, pa naj pride vnuka gledat. Ste pač v kompletu.

Po mojem se boš morala navaditi dati takrat sovje občutke in misli na off. Malo si prijazna v večjem delu časa obiska pa jo preprosto tudi ti ignoriraš. Saj verjetno pripelješ otroka na obisk k njej zato, da se z njim takrat ukvarja ona?

Torej, naj se ukvarja z njim, ti pa takrat preberi kak časopis ali malo meditiraj. Pogovarjaj se pač kolikor je nujno. Moja tašča je sicer zlata ženska, samo ima svoje fore zaradi katerih nikoli ne bova na isti valovni dolžini. V toliko letih sem se že navadila, da jo preprosto odklopim, ker se mi tistih njenih samogovorov ne da poslušati. Na začetku sem še bila fina in vljudna in sem se delala kao da me ful zanima, samo to se kar ne neha, zato je bilo najbolje, da sem ji postopoma dala vedeti, da me to ne zanima in se enostavno čez čas o tem sploh nisem pogovarjala. Včasih sem dodala kak vljuden komentar in to je to.

Če je bila slabe volje in se je držala, pa mi je bilo včasih tudi hudo. Zdaj nič več. Kukr ji paše. Mene se to ne tiče in se ne obremenjujem s tem. Se mi zdi, da si včasih prav želi, da bi jo vprašala, kaj je narobe, pa je ne. Ker me resnično več ne zanima. To pride menda z leti.

Pa se drugač menda čist ok razumemo.

picola1 sej tu ni vprasanje, kdo je kriv za najin odnos. lahko bi pisala romane, kak je do tega prislo, pa jih ne bom - barni/jina situacija je nekak podobna moji... pa se tole dejstvo: moja tasca je vzgojila svoja dva in se dve puncki od svoje hcere-definitivno jaz pri svojem prvem otroku NIMAM POJMA o nicemer, kar se otroka tice. eeee, vidis, tule pa jaz zakljucim

kdo je pa dolzan poslusat cele dneve o njenih (namisljenih) boleznih?! zenska je po svoje napol mrtva, ampak ko je treba bit pameten okol otrok je pa ko mladostnica! zadnjic me je npr. prepricevala, da je jajcka v avu narobe zmontirana(ker gleda otrok nazaj)  moj ji je povedal, da je jajcka namontirana tak, kot pise v navodilih(sej se tut njemu ne da z njo vec ukvarjat), jaz pa sem ji (vsaj poskusala) razlozla, zakaj jajcke gledajo nazaj (opisala primer trka in kak je otrok bolj varen, ce ima nekaj zadaj in naslonjalo sedeza spredaj-da ga ne vrze ven).
pa da ne bo kdo mislu, da je karkoli obveljalo! ne, njena hcera je imela jajcko obrnjeno naprej oz. da je otrok gledal v smer voznje (to isto jajcko!) in je ZIHER tak prav. ker pa mi temu nasprotujemo, se je zgodil nategnen nos in konec pogovora...

ja ane...mi je treba tole prenasat in se igrat njeno prijateljico!? jaz VEM, da ne
in to je samo ena epizoda iz nasih druzenj...


_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

jst ji sploh ne bi nč razlagala. dala bi kratek odgovor in amen. tako kot tvoj. razlago prepusti svojemu če se mu da.... recmo v rimeru lupince: mi smo jo montirali tako in tako bo finito

legenda_m ce preberes moj prejsnji post oz. odgovor v tej temi, potem bos vidla, da se jaz sploh ne ukvarjam prevec z gospo in njenimi umotvori  tole okol lupinice je samo Re (kolkr sem pac dolzna karkoli razlagat) picoli na njeno vprasanje, kolko je kdo kriv za stanje kot je

pa se ena ziva resnica - dokler ni otrok, se da tudi s takimi ljudmi nekak shajat; vsaj jaz sem! ko so pa tu se otroci/vnuki-nje se pa zacnejo nove zgodbe pisat...

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Ni ti treba biti pri tašč, če tega ne želiš, saj s tem zanikaš sebe in si samo škodiš. Korektno od tebe bi bilo, da ji poveš, da se ne počutiš dobro ko tako ravna in da boš nalednjič ko se to zgodi odšla domov. Naj se sama odloči kaj ji je bolj pomembno. To moraš potem tudi uresničiti in upaj, da bo enkrat dovolj. Vso srečo ti želim :)).

Jaz mam pa to srečo, da mam dve tašči Kaj mi ni fajn?

Eno je mama mojega dragega, drugo je pa očetova nova žena. In vsak ma po svoji strani spet novo družino in tu nastane cela zmešnjava.

Pri nas gre tako daleč, da nastene situacija- če gremo k x, nas v y družini po strani gledajo. Če gremo pa k y, se pa x.i z nami ne pogovarjajo več. Kaj naj pol človek naredi.

Šimfanja med enimi in drugimi ne prenesem in ne dovolim, da moj otrok to posluša. Pa sem naredla celo štalo že takoj s tem, ko sem "prosila, " naj se pač pred mojim sinom ta druge babice ne pljuva.

Nimam pa rada ne ene pa ne druge, ker jih celo leto ni k nam. Na prste lahko preštejem, kolk krat je bla kera pri nas. važno je, da se 1x na leto pride, ko ma tamali rojstni dan, pa se mu privleče darilo za 200eur. Pol pa eno leto spet od nobenga nič....

Eh.....

Moji nas pa majo ful radi in mi njih, in se vsaj na vsaka dva vikenda vidimo in ostalih ne rabimo sploh

Ne vem, kje je problem .

Če si navajena, da poveš, povej tudi njej.
Enkrat bo ignorirala...drugič...tretjič ji bo mogoče že malo kapnilo. Mislim, ti imaš to navado, da govoriš in ne vem, zakaj bi se morala prilagajti nekomu, ki je ignorant? Res mi ni jasno.

Se strinjam zelo.

Se opravičujem, ker bom tu podala svojo zadnjo izkušnjo z mojo taščo. ignorirava se tri tedne. zakaj? k nam prihaja na obisk načeloma enkrat tedensko, včasih večkrat. že v začetku smo se dogovorili, da ne nosi ničesar s seboj za otroke, ker imamo vsega preveč. ko pa gredo otroci k njdej, pa ima sama red in se ne vtikam. to je vglavnem nekaj časa upoštevala, nato pa je začela vsak teden nositi čokoladice (jih imamo res že celo polico, jih ne uspemo pojesti, pa jih razdajam drugim,...), pa štrudel, pa plenice,... pa sproti govori, koliko je vse drago, pa ima nizko pokojnino. Pa sproti ji z možem govoriva, ne nosit. ona pa naju zabije s 'tiši!'. Ja, tak je njen način komuniciranja. Midva jo poslušama, se pogovarjama prijazno z njo, ona pa nas po domače 'zabiva'. In seveda se je starejša punčka, stara tri leta navadila, da ko pride ta babi na obisk, da prinese čokolado. Ker nisva uspela tega zaustaviti, sva požirala in raje bila tiho. Zdaj pa k bistvu. Pred tremi tedni je ravno tako prišla na obisk in ni nič prinesla , hčerka jo je vprašala, če je prinesla čokolado, ji je povedala, da ne, jaz sem bila tiho in sem kuhala kosilo. potem sem šla v dnevno k njej in jo je hčerka spet vprašala, a si prinesla čokolado. v tem mi je tašča rekla, vidiš, kako me sprašuje, ker nisem nič prinesla. in v tistem sem ji rekla, saj si jo ti tako naučila, če zmeri nosiš čokolade. jaz bi rada, da te bo imela rada tako kot si in ne zaradi materiala, ki ga prineseš. in to je bila pika na i. še en čas je bila z nami, meni se ni zdelo nič narobe, kar sem ji rekla, čez deset minut je odšla objokana iz hiše. sama sem jo še normalno pozdravile, ona tudi je odzdravila. mož mi je povedal, da je jokala. takoj sem šla na mobi jo poklicat, da se pogovoriva, imela je zaseden. čez čas sem jo spet poklicala, a po petih klicih mi je prekinila. povedala sem možu, da se ne javi, on pa mi je šele rekel, kaj jo kličem, saj sem ji samo prav povedala. sama sem nekonfliktna in vse odnose imam rešene, tudi tu sem želela spet jo poklicat, a mi mož ni dovolil, češ da naj ne misli, da bo na tak način izsiljevala in delala z njim (sinom), kot je s pokojnim možem. No, tako je ostalo, da ni ne duha ne sluha od nje in ne od mene. Kaj boste na to rekle/i?

Hm, mebesa, jaz bi rekla, da poslušaj svojega moža.

Vse skupaj je čista otročarija. In če se ženska zaradi tega kisa, muli in izsliljuje, pa naj.

Normalen človek bi si želel, da se ga nekdo razveseli, ker mu je všeč njegova družba, ne pa ker mu je nekaj prinesel. Čisto prav si ji povedala. Normalna babica bi morala biti vesela, da si snaha želi, da bi jo mali resnično ljubili, ne pa gledali samo na koristi. Kot snaha si ji napravila poklon.

Ne vem, kaj zdaj njo daje. To, da je vnukinja v resnici nima rada, da jo zanima samo čokolada ali to, da ji ti ne pustiš kupovati vnukinjine naklonjenosti s čokolado. Ali jo daje to, da ni taglavna, da ni več mlada, da ni ona tista, ki ima glavno besedo in vse pod kontrolo - bohve.

Mož to očitno dobro pozna, ti pa nimaš izkušenj kako je, če te kdo čustveno izsiljuje. Kajti točno to počne. Hoče, da bi se ti počutila krivo, da bi se mučila, ker na tak način ona 'vzgaja' ljudi. Poslušaj moža in se ne sekiraj. Če se je izolirala, potem je to čisto njena izbira.

Žal se najdejo ljudje, s katerimi se enostavno ne da razumeti, pa če se raztrgaš. In tašče so zelo pogosto med njimi.   Naučiti se je treba to sprejeti.

Ne misli na to, se bo že prikazala, ko bo hotela. In najbolje je, da 'nesporazuma' sploh ne omeniš. Ko bo videla, da tudi tebe ne more takole vzgajati, se bo mogoče vnesla.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Vijoličarka, kot bi poznala to našo situacijo, lepo si napisala in hvala, ker razumeš bistvo. Vse dobro ti želim.

Malo dvoumno vse skupaj, pa vseeno. Ne razumem zakaj te lahko to moti. Jaz bi bila prav vesela, da se moja tašča vsaj 1 dan ne bi pogovarjala z mano, da bi imela malo tišine. Zgleda, da si res vedno želimo ravno to, kar nimamo.

In kaj zdaj če se brez razloga ne pogovarja s tabo? Pa menda ja imaš kaj bolj pametnega za delat, kot pa se ubadat z njenimi mugami.?