Jao, zdej sm pa zabrkala s temi citiranji:)

drug citat je moj, op.

To kar ti doživljaš ni ljubezen, so sanjarjenja kako bi bilo če bi bilo pa itak vse bi bilo idealno ker sta si usojena in bla bla bla....

Prava ljubezen je ko živiš skupaj, ga ljubiš kljub temu da prdi, je kdaj tečen, mu smrdi zjutrej iz ust....
Ko skupaj premagujeta vsakodnevne težave in tudi kkšno večjo, ko ti stoji ob strani in ti njemu.....

To kar imata vidva je pa preganjanje dolgčasa, pa fantaziranje. Ni resnično, zato ti je pa tako privlačno.
Kar neki v glavnem.

Sem se v spominu mal v svoja zgodnja najstniška leta vrnila , takrat smo mel take fantazije.

Ni mi jasno zakaj si se potem poročila in imela otroke, če ljubezen do tega moža ni bila čisto taprava  Pa kaj vam je ženske?! Skoz nekaj sanjarite in živite v oblakih in domišljijskem svetu. dajte že začet živet v realnosti! 

Drugače pa Beli, če je res prava ljubezen, ga ne boš nikoli pozabila.. Smešno se mi pa zdi, da si nista priznala čustva, tudi če sta bila v prepričanju, da drugače čutita... Ja,nevem kaj storiti, če partnerja ne ljubiš, zakaj bi silila biti z njim? A je res tak težko se ločiti? Pa otroci nimajo nič tukaj veze, ker so bolj srečni v srečnem okolju, kot pa v nesrečnem, polni žalosti...



< Sporočilo je popravil Jerneja RR -- 12.5.2008 21:12:16 >

_____________________________

Biti ljubljen pomeni več, kot biti bogat, kar pomeni biti srečen..

Zakaj pa to??Ker ne more pozabit prejšnjega al ker premišljuje o tem kak bi bla skup kljub možu in otrokom??

No,mene pa zanima kak je stanje z možem?Ga imaš rada al ne??Nekoč si ga menda že imela fejst,če si se poročila in imaš otroka?!Kje so zdaj ta čustva??
In če tega bivšega nisi mogla pozabit in si ga mela vedno tako rada,kako si potem lahko šla z drugim???
Jaz sem vedno za to,da se najprej reši ena stvar,preden se gre naprej!!Tu so še čustva drugih,ne le tvoja!!

Pač nisem normalna, no. Težko je vplivat na svoja čustva. Prosila sem, da komentirajo tiste, ki so bile ali so v podobni situaciji in tiste, ki tega ne vedo in nekaj solijo in napadajo. Škoda, da sploh kaj pišem....
bye

Meni pa se zdi smešno in nepošteno, da si lahko tako nepoštena in neiskrena do lastnega moža.

Ali je tako kot je rekla Karin, da gre samo za fantaziranje ali pa si se poročila - samo zato, da si se in nisi sama. Kaj storiti ne vem - JAZ bi sledila svojemu srcu (samo jaz bi to storila že prej...).

Saj, kaj pa če ti z njim ne bi bilo tako lepo, kot misliš, da bi ti bilo? Sanje so to po mojem in tisto prepričanje, da je on pravi.

Praviš, da vama je z možem lepo. Zakaj to lepo pokvariti?

Tole mora biti pa zelo naporno ...   Men se sicer kaj takšnega še ni naredilo - možno pa, da me kdaj prešine, da je nekdo drug pravi in ne ta, s katerim sem.
Kaj narediti? Zadeva je zelo komplicirana. Predvsem zaradi tega, ker imaš ti otroke. Mogoče bi kdo rekel, ja pa kaj potem ... Pa ni tk simpl. Predvsem zaradi dejstva, da imaš ti rada svojega moža in on tebe in ste najbrž čist lepo skupaj in se ne kregate in pretepate ... Če bi bila situacija takšna, bi lahko kamot rekli, ja pa pejta narazen, pa bo. Pa najbrž ni tako. mogoče do tega ne bi prišlo, če vidva ne bi bila v stiku vsa ta leta.

Žal ti res ne morem pomagat. Sama se boš morala odločiti kako naprej. Ali živeti tako kot sedaj, ali pustiti družini in zaživeti z njim. Nekega pamentega razloga za to nimaš - razen da ljubiš tega tipa.

Mogoče se sliši kruto, a zavoljo svojih otrok prekini stike z njim in skrbi za svojo družino. To je še najbolj elegantna rešitev. Žal pa zelo kruta za vaju.

Ma daj no kakšna čustva?? Čustva na podlagi ..hm..rojstnodnevnih čestitk   A ti si pa optimistka, če si želela odgovore od tistih, ki so doživljale podobno(jih je malo namreč)..a se češ sama s sabo pogovarjat?






 vglavnem..

Nekako takole...
Bila sem na podobnem, cirka leto in pol nazaj. Ok, situacija ni bila takšna, da bi prek pisem našla pravo ljubezen, niti ne vem, kaj prava ljubezen sploh definira, ampak ok. Sem pa po 5letni zvezi s čudovitim človekom (ki pa je bil na žalost moje popolno nasprotje) spoznala nekoga, za katerega sem imela podobna čustva, ki jih opisuješ ti. In sem nekako vedela, da je treba stvar zaključiti, dokler ne pirpelje do resnosti, do otrok in prizadetih čustev še večih oseb. Bilo je sv***težko, ampak sem vedela, da takrat ali nikoli. Enostavno nisem smela dovoliti, da bi to osebo in mogoče še katero drugo, prizadela na še slabši način. In sem šla. Še vedno imam občutek krivde, ker si tega ni zaslužil, ampak je tako veliko bolje.
Danes se mi ni treba obremenjevati s tem, kako naj otrokom in možu povem, da ljubim drugega. Je pa res, da nikoli ne veš, kdaj te kaj doleti...
Naj se ti ne mudi preveč. Tudi travo na drugi strani ulice je treba kositi...

Ne govori si to, da nisi normalna. Pač, vsak človek nekaj v življenju naredi, kar mgooče kasneje obžaluje. To, da nisi normalna, se mi ne zdi prava beseda. Pač, takrat si bila preveč strahopetna, pa tudi on, da bi si kaj priznala. Sedaj pa je, kar je.

Nisem imela podobne izkušnje, niti najmanj podobne, vendar kaj čem te obsojat, kot pravijo, živemu človeku se pa res vse zgodi. Nismo vsi enako "pogumni" in odločni.

Vseeno pa bi rekla, da se res postavi na realna tla in pozabi prihodnost, če veš, da bo (oz. bo) slabo vplivala na sedanjost. Bolj boš mislila na to, slabše bo.

Kakšnega prejšnjega??   Ta ni p od prejšnjega..če bi bil "prejšnji" bi še nekaj človek probal razumet..mah..jaz sem s svojim daljincem bolj intimna ko pa ona s "prejšnjim"

Pozabila sem še napisat, da na podlagi pisem, ki so temeljila bol na prijateljski ravni, pa res ne moreš vedeti, kako je res on pravi.

Vsa sreča, da je razdalja med nama tako velika, da se ne moreva videvati. Ja, partnerja imam rada in na začetku sem bila zelo nora na njega, ampak me je večkrat prizadel in razočaral. Zdaj je obratno-je on bolj nor na mene kot jaz na njega. Vem, da so sanjarjenja. Upam, da neham sanjat in uživam v tem kaj imam. Pa nisem poročena, ampak vseeno mu pravim mož. Vedno sem kr nekaj sanjarila........o sanjskem moškem, ki ga ni.

Največje ljubezni, se nikoli ne končajo s poroko, kajti, če bi se ne, bi bile največje. Tole, je en pregovor.

Se strinjam z Nivess, tudi jaz imam z daljincem,....

_____________________________

http://www.ednevnik.si/?w=Margareta

če bi bil res na 1. mestu bi bila zdaj srečno poročena z njim. In obratno z njegove strani. 8 let  dopisovanja brez izliva čustev? Oprosti, obadva bežita iz svojih zvez.

Ja, Nivess, se bom kar sama s seboj pogovarjala. Tak da nič se matrat pa pisat no.

Poglej, si odrasla ženska. Imaš svoje življenje, partnerja, otroka.
Sanjarije so lepe, so del življenja, vndar preveč povdarka na to jaz na tvojem mestu nebi dajala. Saj praviš, da si bila na zdajšnjega včasih tudi nora, pa te je malo razočaral. To je realnost, dokler o nekom samo sanjaš ( in kaj takega se je zgodilo ali se dogaja skoraj vsakemu od nas ) je seveda ta nekdo lahko idealen.
Če je možno, ohranita prijateljstvo ( če ga res imata ), to zna še prav pridet.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Pa sploh nikamor ne grem in ne bežim. Trudim se samo da pozabim, izbrišem iz glave, nič drugega.

Saj boš, če ne boš na to mislila in sanjarila.