zdravo, sej bi bila anonimna pa se ne znam priklopit da bi bila....
predno sem sla na dopust, se mi je zgodilo nekaj groznega in podrlo vse načrte za naprej in vse grdo kar se mi je naredilo za nazaj....

ko sem prišla izpod tuša, mi je nekaj reklo daj si pogledam dojke... in res na levi dojko sem takoj opazila bulo, tudi brez tipanja,...
naslednji dan sem takoj klicala zdravnico, katera me je napotila pod urgento na pregled (seveda sem se prej mogla skregat, da me je dala... sej veste naše zdravstvo, tri krat se prej okol obrnes v krst, kukr da te kam pošljejo, za njih je vse dobro... .)
ko sem šla na pregled, mi je ginekolog puntiral dojko (nekaj je srkal ven) in me pod nujno naprej napotil na rentgen...

kaj sledi nevem... me je kar strah  misliit na karkolii....

z mojim svana tem da si začneva ustvarjati družinico, sva se bl med mladimi, sedaj pa to...
Sploh nevem kaj naj... ??

Moj me tolaži, da bo vse u redu, upam da res...

tako močno si želim imeti družino... zdej pa me je to prehitelo, mogoče celo smrt....

kaj naj naredim?

naj čakam na izvide? Naj delava na otročku, naj čakava (kaj-smrt?)...

Vsak dan jočem.. sama sebi grem na živce, živciram desca, ker bi rada tolk se naredila v življenju.....


mi kdo zna kaj vspodbujajočega povedati?


nesrečna.....



_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

najprej se ne sekiraj.Pri moji sestri je bilo isto,nič ni bilo rakavo,potem si je dala odstranit tumorček iz dojke.
Delajta na družinici in ne misli na slabo,ker se to ne bo zgodilo;)

Sakul, pozdravljena. Najprej ne misli preveč vnaprej. Karkoli je, dokler nimaš izvidov, sploh nima smisla, da sama sebi postavljaš črne diagnoze, počakaj. Velikokrat se naredijo kakšne tvorbe, ki so popolnoma neškodljive, zamaši se kakšna žleza /ravno v prsih jih je veliko.../

Razumem te, da se ti je svet sesul na glavo. Da si prestrašena in zbegana.
Hočem ti le povedat, da se ne ustraši prehitro!

Če pa se le ugotovi, da je karkoli narobe, pa se boš zdravila, pozdravila, ampak o tem zdaj še nebi, ker verjetno sploh ne bo nič hudega. Punkcijo je pa zdravnik opravil, da bi dal vsebino na anlizo, kar je tako normalno v tem primeru, kot ko ti pri gin. pregledu vzame bris.
Glede naraščaja bi pa jaz vseeno malo počakala, kajti tudi če se je pojavil nenevaren tumorček in ga bo potrebno odstranit, dobiš injekcijo, kakšen rentgen..., kar pa ni ravno najbolje za zarodek, ker med nosečnostjo NE SMEŠ dobivat zdravil, še kakšnega Lekadola, skratka nič ne.
Zato menim, da še malo počakaš, da se ne bi potem postavila v položaj, ko bi morala razmišljat o izbiri med tvojim življenjem ali celo, bog ne daj, o življenju svojega še nerojenega otroka.
VERJAMEM, da boš zmogla. Pogovarjaj se s partnerjem, obdajaj se z ljudmi, ki širijo pozitivno energijo, tistih, ki pa ti jo jemljejo, oz. samo stokajo, pa se izogibaj v velikem loku!

SREČNO, Sončnica

Gotovo je vse skupaj samo zamašena kaka žleza, ampak dokler ne dobiš izvidov verjamem, da ti je hudo, se sekiraš in misliš na najhujše ... samo vedi, da že misli na slabo nase velčejo slabo ... tako da bodi pozitivna, živi za danes, če pa te kdaj spet stisne pa se dragemu razjokaj na rami, zato je tam.
Sicer verjamem, da bo vse vredu in da bosta kmalu pestovala svbojo prvo štručko, a vseeno upam da bodo izvidi čim prej tu, da boš v to verjela tudi ti.

POskusi razmišljat pozitivno:
1. ni nujno, da je res kaj narobe
2. tudi če je res kaj narobe, si opazila hitro in imaš veliiiiko možnosti, da bo še vse ok.

Vem da je čakanje najhujše, ampak poglej, drugega ti ne preostane, kot da počakaš. Poskusi vmes početi reči, ki te razveseljujejo. Ozavesti kako zelo si srečna, da živiš. Danes živiš, danes si naredi dan lep. Ne čakaj na jutri. Delaj reči, ki te osrečujejo. Če tega ne zmoreš ta hip, delaj reči, ki ti misli odpeljejo drugam. Razmisli o tem, kaj je sploh takega, da ob tistem ne misliš na nič. Jaz imam eno neumno foro, če ne morem nehat razmišljat neumnosti, začnem igrat pasjanso ali igrice na pc. To je edino, ob čemer ne razmišljam nič. Najdi si svojo foro in bo tudi tisti čas do izvidov minil. Boš videla, da bo še vse ok.

Želim ti vse lepo. Pa negativne izvide. Drži se.

Seveda da lahko vzame  lekadol v nosečnosti in tudi rentgen ne škodi,ker zavarujejo trebuh ;)

Drži se, punca!

Ne se sekirat že v naprej. Tudi sama sem šla skozi take strahove kot ti. Tudi meni so punktirali vzorec iz zatrdlinice in ta zatrdlinica je v par mesecih tudi zelo zrastla. Ko sem bila na ponovnem pregledu je zdravica kar šla po ravnilo in prišla izmerit zadevo. Na smrt sem bila prestrašena. V enem tednu sem bila tudi že na operacijski, kjer so mi tole izrezali in se je dokončno izkazalo, da je nenevarna tvorba. Od takrat je že 6 let in je vse vredu.

Upaj na najboljše!

Ok, Lunc_a, mogoče, če je res sila to z Lekadoli... ampak če ni ravno nujno sem jaz pač takšnega mnenja, da se je dobro čim manj izpostavljat. Pa ne zameri.

Pozdravljena! Sem se odločila, da pripišem kaj vzpodbudnega. Ne bom ti trdila da ne more biti nič narobe, ne bom ti rekla da se ne sekiraj. Pred štirimi leti sem sama dala skozi takšne preglede. Vem da je grozljivo ko čakaš na izvide in se sprašuješ kaj se dogaja. Pri meni so odkrili raka na dojki                         Zato ti pišem! Da ti povem, da je ozdravljiv v veliki večini primerov, da lahko kvalitetno živiš naprej ko se zdravljenje konča in da lahko imaš otroke po zaključenem zdravljenju. Punca nikar ne obupaj! Držim pesti zate, da bi se izkazalo za čim bolj nedolžno težavo, če pa bi se rezultat izkazal za najslabšega (rak) pa vedi da so ljudje,ki ti bodo pomagali in predvsem da se ga premagat!!!  Vso srečo!!                         

Dokler ti ne povedo kaj je se probaj skulirat, pogosto gre za skupek maščobe, ki izgleda podobno...ne misli na najhujše.

Pri meni je bilo isto. Pa mi je G že od začetka govorila, da pri tako mladih to skoraj ni mogoče, da bi bilo kaj resnega. In res ni bilo. Pač vozlički, k so se potem pojavili še po celi dojki, tako, da imam sedaj polno bulic.

Kot so že ostale napisale - predvsem pogum in korak za korakom. Upam in želim, da ni nič hujšega.

Lunc_a, na večini rentgenov (na vratih sobe, da ne bo pomote) piše, da nosečnic ne slikajo. Samo toliko. Vem iz prve roke, tako da tvoja trditev o zaščiti trebuha je malce prelahkotna.

hvala vam

itk upam, da ni nič resnega, ampak še vedno.... edina stvar k mi pomaga da ne mislim na nič, je morje (to sem pa glih nazaj z 14 dnevnega dopusta )

drug teden v torek imam tale rentgen.... sploh nevem kaj naj pričakujem,....

ali to takoj po rentegnu izveš kaj je oz. kaj ni? dobiš izvide domov, ali dobiš takoj napotnico za operacijo....

najbolj me je strah, da je prepozno.....

hvala vam




_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

Samo poskušam si predstavljat kako ti je v duši,pa ne morem.Strašen je tak občutek nemoči in strahu.upam samo,da ni nič hujšega.Počakajmo izzvide.
Potem pa...saj boš sama videla,ali v boj ali pa se boš oddahnila.
Smo pa s teboj,če želiš moralne podpore.

Haj! Ti okvirno povem moj potek:  25 maja 2004 sem šla na pregled v ambulanto za bolezni dojk. Zdravnik je opravil pregled, me poslal na mamografijo, nato bulo še punktiral.
4.6.2004 sem bila vabljena na kontrolni pregled in dogovor o operaciji
16.6.04 srejeta v bolnico
18.6.04 operirana - po operaciji so mi povedali da je bila bula rakava
julija začela z obiski na OI (kemoterapije)
decembra začela z obsevanji
19.1.2005 sem se naslikala v službi in začela s štiriurnim delavnikom.

Ne boj se NIČ NI PREPOZNO!  Se da krasno pozdravit, če boš sploh potrebovala takšno zdravljenje. Držim pesti da ni nič hujšega!

Predvsem ti želim poguma, da čim lajže preživiš  to čakanje. Vse bo dobro, boš vidla:):):)

Srečno!

Pozdravljena, Sakul, glavo pokonci.

Že cel dan razmišljam o tvoji stiski in kaj naj ti rečem; ena , ki te ne pozna ti želi OGROMNO SREČE in potrpljenja.
Še enkrat, obdajaj se le s tistimi, ki ti energijo dajejo.

(pa držim pesti, da bo res vse ok).

hvala vam  vsem



_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."