zanima me, kako kaznujete vaše otroke, kadar ne ubogajo. kolikokrat ga prej opomnite (ali ste pri tem striktni: npr. 3x opozorilo, potem je sankcija) in predvsem, kakšne so kazni, ki jih uporabljate?

sprašujem, ker sem malo brez idej, pa tudi otrok je še na začetku svoje pobalinske kariere , tako da tudi nabor kazni ni ravno velik. pa izmenjava idej ni slaba, kajne

naša je stara 1,5 leta in je trenutno najbolj aktualna kazen, da jo zapremo na hodnik in tako ostane sama. ampak kaj, ko si že pri drugem zaprtju v hodnik začne pet tako da tam ostane tako dolgo, da se začne pritoževat, kar je pa praviloma več kot minuto

res potrebujem ideje...




_____________________________

na roditeljskem sestanku: "kaj ste pripravljeni narediti za svoje otroke?"
starši: "vse!"
predavatelj: "in kaj bodo potem oni počeli?"

Jas jo naženem v sobo, če noče it sama jo odnesem in zaprem vrata. Iz sobe lahk pride pod pogojem da reče oprosti in da nebo več nagajala in da nebo poredna. To še edino pomaga. Problem je bolj ko pridemo v trgovino al kam, kjer ni sobe 

_____________________________

25.08.2005 Alja

Vse v življenju enkrat mine! Sreča, žalost, smeh in solze; vse je le trenutno stanje. Zato uživajmo vsak trenutek posebej in bodimo srečni.

Pri nas ne mara svoje posteljice. Ta prvič sem mu rekla, da preštejem do tri in bo poletel v posteljico. Pa je čakal in se smejal. Potem je poletel.  Zdaj samo začnem z :"Ena, .." in že uboga.

Za nekaj časa bo ta fora.

Pri letu in pol ga jaz nisem kaznovala. Meni se to zdi še čisto premajhno. A vi ga pa kar na hodnik zapirate? Moj je takrat ravno shodil. Ne vem, ampak si ne predstavljam ... bogi.

moje 20 mesečnice še ni potrebno prav posebej kaznovat. do sedaj bolj pali preusmerjanje in odstranjevanje iz kraja zločina in seveda zraven pojasnevanje zakaj se nekaj ne sme in odločen ne. zadnjič sem pa obe ko sta imele ene napade pluvanja hrane - obe skupaj prav namerno sem pa obe odnesla vsako pod eno roko vsako v svojo sobo. tamalo za eno minuto tavelko za tri (ta kazen traja toliko minut kolikor je otrok star) vsaka se je drla v svoji sobi in tamala je še prej nehala k tavelka? :)

Se strinjam, pri taki starosti se meni osebno zdi še čisto premajhen, mislim, da tudi ne pošteka ravno najbolj, zakaj je zdaj kr tam na hodniku sam. Mi smo našega sedaj triletnika v sobo začeli pošiljati z začetkom obdobja trme, tam nekje pri 2,5 letih. Sicer je sam začel, da se je tja umaknil in pretrmaril in prišel ven čist cool. Imamo tudi 14 mesečnika, pa mi ne misel ne pride, da bi ga kakorkoli kaznovala, ker menim, da še ne dojame vzroka in posledic. Sicer ga opozorim, kaj se sme in česa ne, kaznovanja pa ni.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Jaz sem huda, strašno hudost naredim. Samo ne vem, če je to še v redu. Ta zadnje se je v eno omaro zavlekla in pila mleko. Mogoče več ne bom huda.

Očka jo pošlje v sobo. Gre pa sama. Tudi nazaj pride sama, se mi zdi.

Pri nas je enako, stem, da je mali star 21 mesecev. Zaenkrat še ni neke potrebe po kaznovanju.

oh, naša tamala točno ve, kdaj kaj naredi narobe, brez skrbi. prej jo večkrat opozorim, da naj tega ne počne, preden jo pošljem na hodnik, ji še enkrat povem, kaj je bilo narobe in jo vprašam, če je delala to in to (česar ne sme) in pritrdi, in ko jo grem iskat, ji še dodatno povem, da se tega in tega ne počne.

pa ne mi rečt, da ne ve, da dela narobe no.


_____________________________

na roditeljskem sestanku: "kaj ste pripravljeni narediti za svoje otroke?"
starši: "vse!"
predavatelj: "in kaj bodo potem oni počeli?"

Pošljeva jo v sobo in ko se umiri, pride sama ven. Ene parkrat, ko je ogrožala sebe, npr. s skokom skoraj pred avto, ali pa sem jo iz vrtčevske garderobe eno uro spravljala domov, pa sem jo za "ta sladke". Kar mi ni v ponos in vem, da sem s tem pokazala svojo nemoč nad situacijo. Tepeža ne prakticirava, ima pa on veliko večjo avtoriteto kot jaz, zato za kakšen premik kdaj pa kdaj porabim veliko več časa in energije kot on.

Naš ta mali je tak, da se mu da vse dopovedat, vsaj večinoma. Če ne ga pa dvignem ali počepnem k njemu in ga v oči pogledam, pa mu strogo rečem, da to pa ni ok zaradi tega in tega, če pa še ne neha, sem pa včasih tudi fejst huda, ali ga pa odnesem od kraja dogajanja, pa ne dovolim iti več nazaj (npr. h bratcu v sobo, ker mu nagaja). Mislim da se je sicer kake 2x zgodilo, da sem ga tudi v njegovo sobo peljala za par minut, to je pa tudi vse. Samo je strašno vodljivo dete.

Ta velika dva pa najbrž nista primerljiva, ker sta toliko večja. Tam je največkrat kazen, da morata vsak v svojo sobo za nekaj časa, ali kaj lepega povedat drug o drugem, ali kaj naredit dodatnega, ali ukinitev kake druge ugodnosti...odvisno od situacije.

Pri tej starosti jaz tudi ne bi to počela. jaz mojih nikjer ne zapiram ali jih pošiljam v sobo recimo.
ta mala sploh zna bit trmasta, stara bo 3 in komaj kakega pol leta delujejo grožnje s kaznimi kot so prepoved risank, čokolade, če že vse ostalo odpove. 
Zdaj bo še nekaj časa naporno, tak da veliko potrpljenja želim
Za ideje pa bi rabila kak konkreten primer nagajivosti tvoje

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Moja je stara 2 leti in jo pošljem na pručko sedet. Delam pa čisto po občutku - in to, kolikokrat jo prej opozorim kot to, kdaj jo pokličem nazaj. Ni pa nikjer zaprta, sva 10m narazen in se gledava. 

Moja najmlajša je stara 2,5 leti, pa je še nisem rabila kaznovat. Pa tudi večja 2 sigurno do 5. leta nista bila kaznovana. Takrat pa sem jima vzela najljubše - TV.
Se mi zdi, da je potrebno tako majhne otroke motivirat ali pa se z njimi igrat. Saj moja se sama igra, če jaz npr. kuham, pa nosi svoje stvari ( iz otroške kuhnice) iz sobe in skupaj kuhava, včasih pomaga, včasih pa le kaj riše zraven. Bolj je otrok živ, bolj se je treba z njim ukvarjat, pa ne bo vam - staršem nagajal. Jaz nisem niti kave mogla spit (kaj šele kosila pojest) v miru, dokler nista večja 2 bila stara cca 4 in 5 let. Tako pač je - sami se odločimo za otroke, in moramo imet zanje tudi čas, pa ne bodo potrebne kazenske sankcije -  vsaj do pubertete - to pa je že poglavje zase.

< Sporočilo je popravil lelaval -- 6.1.2008 0:58:32 >

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

vedno najprej opozorim, kazen šele, ko kljub temu ne uboga. ta veliko najbolj prizadane, če ji kaj vzamem/prepovem - npr. igračo, drsanje, ki jo dobi ko izpolne. mali pa na stvari ne pali, njega najbolj ohladi stanje v kotu. ko je v kotu ve, da ni debate, pet sekund in je že priden cuker. to velja predvsem za trmenje in teženje

_____________________________

iz malega zraste veliko

pri moji pikici, ki ima 3 leta zaleže grožnjam da ne bo risanke in , če se igrače ne pospravijo lahko gredo tudi v smeti...

Za igrače imam veliko črno Mango vrečko in samo z njo pomaham pa jih hitro pospravi.
Ena taka kazen so tudi risanke, prepoved gledanja.
V sobo še ga nisem zaprla, ker bi najbrž prišel ven . Vidim, da to več kje delajo ampak ker mali nima svoje sobe in spi pri nama v spalnici začne po postelji skakat in pozabi.
Najbolj pali da ga dam na ignore, potem mu je res hudo.
Ali pa mu prepovem, da bo lahko kam šel.

Pri letu in pol ga še nismo kaznovali.
Zdaj je star skoraj 23m, pa je bila edina kazen doslej odvzem igrače (s katero je tolkel, jo metal ipd.). No, ko je bil par dni brez knjig, ki so za hec letele po stanovanju, mu je bilo res hudo (namreč zelo rad ima knjige) in do zdaj takšna kazen ni bila več potrebna.
Drugače pa nekih kazni kot so zapiranje kam in podobno (zaenkrat) ne prakticiramo.


_____________________________

Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.

Naša je stara dve leti in že prav dobro ve, če kaj narobe naredi:)
V primeru težav pa uporabljam sledeče:
- najprej jo opozorim, do cca 3x
-če to ne pomaga pa uporabim grožnjo (npr. po stanovanju divja z avtom, čeprav ve da ga imamo za zunaj in če ne odneha, ji zagrozim, da ga bom vzela in pospravila, enako velja za druge stvari)
- kadar trmari in vrešči, ji rečem naj gre v svojo sobo in pride nazaj, ko bo nehala (večinoma to zadostuje, da neha)

Se strinjam, popolnoma. Starost leto in pol se zdi prenizka za kaznovanje. Otrok še niti ne ve točno kaj je narobe, kje šele da bi se zavedal kaj kazen je .
Saj mu poveš kaj bolj 'na trdo', z bolj resnim, strogim glasom. A ti ne zadošča?
Meni se zdi, da za to starost to več kot zadošča....

Samo zanima me....
A je pameten vzgojni ukrep, da jih pošiljamo v sobo? Da ne bodo recimo sobo razumeli kot nekaj slabega in ne bodo želeli spati v njej, se v njej ne bodo počutili varno in lepo, ...?

Meni se zdijo kazni kot prepoved gledanja risanke, odvzem igrače, sladkarij,... boljše. Ali pa se motim... Še nismo v tej fazi, da bi ga kaznovala, me pa res zanima, kako je s tem zaprtjem otrok v drug prostor...


_____________________________

jaz eno 5x lepo rečem,če ne uboga povem,da bom avte odnesla kakšnemu fantku.Ampak je to pri nas zelo redko da ne uboga.
če pa joka oziroma izsiljuje mu povem da bo šel v sobo in da lahko pride ven šele ko se umiri.

Pri moji so se začeli napadi joka in trme, ko še ni bila stara leto in pol. Takrat sem jo samo poslala v svojo sobo in sem jii rekla, da naj se pomiri in potem pride nazaj. In je lepo se odšla v sobo pomirit.
No, zdej to ne pali več.
Vsak otrok je drugačen. Jaz sem tud in še vedno prakticiram, da najprej opozorim in razložim zakaj ne. Je pa res, da pri svojih dveh letih še ne zastopi vsega. Npr., zakaj ne sme prstokv v tičnico dajat (mi jo imamo zaščiteno, babi pa ne) ipd. Jo opozorim ene 3x in ponavadi jo še bolj podžgem. Da jo zamotim s čim drugim tudi ne pali, ker ona si je pač to zamislila. Soba pa tudi ne zaleže, ker pride v dnevno. Tko, da včasih jih tud dobi po prstkih, npr vtičnica. Nisem pristaš tepeža, ampak če je to nevarno kar počne in ne odneha, jih dobi al po prstkih al pa po ritki. No, slednje bolj opuščam, ker ima plenico in se mi pol reži  Če so pa v igri igrače in razbijanje ali podobno, ji pa irgačo odvzamem. Samo moje to nič ne izuči.

Eto točno to. Moji starši so mene večinoma kaznovali tako da so me poslali v sobo.
Rezultat: moje sobe nikdar nisem marala, najslabše sem se počutila v njej in včasih me je še zaradi tega bilo strah ponoči ko sem sama morala spat.

Moji starši so imeli po mojem mnenju zelo dobro vzgojo-večinoma smo vse reševali s pogovorom, ampak s to sobo sta pa res zgrešila.