dobrih nekaj mesecev je od kar sva se z hčero izselili iz doma, ki sva ga z bivšim partnerjem skupaj ustvarjala zadnjih nekaj let kao lepo živeli. ko sva se odselili je takoj pripeljal novo partnerico za katero je ves čas govoril, da z njo v najinem razmerju ni bilo nič. pa vendar nisem neumna in zelo boleče sem vse to sprejela se vdala v usodo in podlegla dobesedno njuni zaroti oz. načrtu kako se me znebiti. kar se tiče skrbništva, preživnine je vse ok tudi hči rada gre h njemu seveda ne odobrava pa nje nove ženske, ki jo gleda tam kjer smo prej skupaj živeli. seveda jo na lep način probam pač nekako ji dopovedat da je to odločitev njenega atija in da tukaj se ne da nič spremenit. a vendar ker je vse skupaj hči gledala že pred izselitvijo kaj njen ati počne ( tako sem izvedela kam sta zahajalo ko sem bila v službi) in potem kar takoj po odhodu je zelo prizadeta. kako ji naj pomagam še bolj ne vem...pogovorov je dosti, tolaženja vendar se ne da. tudi jaz sem v tem času spoznala človeka, ki mi nudi veliko predvsem ljubezni in vsega kar potrebujem. od bivšega partnerja tri leta nisem dobila nič še dotaknil se me ni tri leta... pustimo zdaj to. problem je v tem da sem noseča v 6 tednu in ne vem kako se naj odločim, kaj naj naredim, kako naj hčeri povem, staršem ker je pač vse skupaj prehitro.

kaj je zdaj nerodna situacija? Hči in njen oče ali tvoja nosečnost?

ja, treba se je dati dol na prvem zmenku....

aj, aj ženske

nerodna situacija..moja nosečnost, ki je prišla prehitro še posebej za hči ki težko sprejema nove ljudi v njeni bližini. ker se ji je tako zelo zamerilo kar se ji dogaja ob izselitvi iz gnezda kjer ji je bilo prijetno in mora tam gledati nekoga drugega čeprav ve da ni bilo več možnosti da bi z njenim atijem bila skupaj.

aja...kaj pa tvoj novi partner pravi na nosečnost?

koliko je sploh hči stara?
Tvoja nosečnost je stvar tebe in tega partnerja. Menda ti ja ne bo otrok govoril ali lahko imaš še otrok ali ne...
In ne mešaj tega, kako ti doživljaš bivšega in hčero. Ona lahko to drugače sprejema. Ponavadi otroci sprejemalo bolje, kot starejši. Prej pozabijo in se prej sprijaznijo s situacijo... manj dramatizirajo

< Sporočilo je popravil LuLu -- 9.2.2015 14:04:59 >

Hm, iz nerodne situacije ne moreš, če si tega otroka želita in ga bosta obdržala, bo pač malo nerodno, tu nimaš kaj. Oba z očetom sta precej hitela, kar je po svoje jasno, ker sta med sabo že pred nekaj časa zaključila. Vendar pa hči tega ni vedela in doživljala tako, zato jo zdaj seveda boli. Za partnerja ji čim prej povej, da ne bo potem naenkrat šok - ja, veš, mam jaz tudi enega novega in bova mela dojenčka. Jaz bi ji vsaj zanj čimprej povedala. Potem pa verjetno kmalu tudi za dojenčka, vsaj če ni več majhna...
Kar se tiče nove ženske, ji najbolj pomagaš tako, da vidi, ad sta oba z očijem šla naprej in da ti njemu ne zameriš, da ima zdaj novo. Potem jo bo tudi ona lažje sprejela, je pa to gotovo dobro zanjo. (tudi tvojega bo lažje sprejela, če se boš ti pomirila s tem, da ima bivši novo).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

to da imam jaz novega partnerja hči že ve tudi videla sta se že a ga ni najbolje sprejela in zdaj že nekaj časa nismo časa namenili skupnim srečevanjem ker pač ni tega želela zato me je toliko bolj strah kako bo reagirala na dojenčka. to da ima bivši novo partnerico mi je pač ravno in se s tem ne obremenjujem že dolgo ne več, ker je bil razhod edina rešitev. sem pač mama ki me zelo skrbi za hči in ji ne želim hudega, ki se je meni dogajalo, ko sem bila približno istih let kot ona, ko sta se moja starša ločevala in nasprotno kot pri meni je njuna ločitev bila zelo grda in boleča.

koliko je hči stara?

Ne želim ti nič hudega in vem, da je zelo težko bit popolnoma pomirjen z nečim, kar te je zelo prizadelo. Fajn je pa to pri sebi videt, ker potem lažje greš naprej in bo tudi punci lažje...

Ta tvoj stavek zgoraj je še precej čustveno obarvan. S tem ni nič narobe, samo mogoče je tebi lažje, če en del malo potlačiš, potem pa pri hčeri ven seka. Navadno otroci, kjer so starši res popolnoma pomirjeni z vsem, dobro sprejmejo tudi nove ljudi...

Zdaj če te zanjo skrbi, bi bilo na splošno najboljše z otrokom še malo počakat, da bi se najprej navadila novega partnerja, saj boste verjetno živeli skupaj. Tako bosta to zanjo 2 šoka naenkrat, namesto da bi šlo malo bolj zlagoma. Zdaj sta se tako odločila, zakaj sta se, ne vem, tako da ti težko svetujem, kaj bi na tvojem mestu rekla punci. Če se le da, resnico. Če se je zgodil, potem poveš, da nista ravno računala in se je pač zgodil. Če sta ga planirala, potem ji razloži, zakaj sta se že zdaj odločila zanj (ker te bo verjetno vprašala, če ni več majhna). Če je tvoja dilema ali otroka obdržat ali ne, potem pa je svetovanje zelo nehvaležno, predvsem pa imamo malo premalo informacij - ali si ga vidva s partnerjem želita, recimo... Glede na vse napisano, bi se sama na tvojem mestu pripravila na bolj burno reakcijo od hčere, pa če bi bilo potem boljše, super:). Vsekakor poizkusite živet s partnerjem še preden se dete rodi...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

hči je stara 11 let, otrok ni bil načrtovan in tudi skupno življenje pač zgodilo se je

Tvoja dilema je ali ga obdržat ali samo kako povedat?

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

kako povedat

hči je že toliko stara, da sigurno ve, kako se otroka naredi ali ne

Šalo na stran. Povej, ji da ti je novi partner pač všeč, da pa nista še načrtovala, da bi zanosila. Se je zgodilo, ti nisi pristaš splava (tu ti ne znam svetovati, kako ji to povedat), zato bosta otroka obdržala in boste šli živeti skupaj. Povej ji, da imaš kljub temu njo še vedno rada in da je v tvojem srcu na prvem mestu, saj je tvoje prvorojenka. Če bo vedela, da je ne boš dala nekam na stranski tir, mislim da večjih problemov ne bi smelo biti.

Upam, da sem prav povedala

Tako pogumno kot j bil pogumen seks brez zaščite.


_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

zakaj se meni zdi, da partner o tem ne ve nič

Podpis.
Ko sam ja da sudim? Zato tudi ne bom, čeprav me fejst ima da bi. Ne bi pa bila rada na mestu dekleta, ki prihaja v kar težko obdobje, pa ima za starša dva, ki nanjo mislita premalo oz. prepozno temveč gledata le na lastno r.it..
Kaj sedaj narediti? Pojesti tisto kar sta skuhala. Če tvoj partner želi, da dekle sprejme njegovo tanovo, se bo pač moral sam potruditi, pa seveda ona tudi. To ni tvoj problem. Je pa tvoj problem , da hčeri čim prej in na primeren način poveš, da imaš resnega novega in da si noseča. Če tvoj tanovi zate ni resen in če misliš nosečnost prekiniti, ne mešaj dekleta s tem in jo pusti da živi v miru.
Že tako sta ji napokala na hrbet toliko problemov, ki jih mora nositi zaradi vaju- zato se odloči, kaj boš naredila s tipsonom in nosečnostjo. Ko boš odločena hčeri povej. To si ji dolžna. Pa še marsikaj drugega tudi.


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

to da so obsojanja in tudi bodo itak sem pričakovala. moj novi partner je zelo vesel otroka tako kot jaz, ker se oba zavedava, da je to prišlo prehitro in nenačrtovano, ker sem sama pred leti prebolela zahrbtno bolezen in so mi takrat zdravniki napovedali, da sem neplodna oz. da je zelo malo možnosti za zanositev je to toliko bolj presenetljivo. samo moja hči, ki je tako ranljiva si resnično to ni zaslužila v tako kratkem času izvedeti in doživeti toliko novih in neprijetnih zadev. spoštujem vsa mnenja, ki mi jih tukaj gor pišete saj zato sem se tudi obrnila na forum.

Če si tega res ni zaslužila, potem ji tega ne stori. Ali pač?

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Tako je.....

dovolj si stara, da veš, da to "je zelo malo možnosti za zanositev" še vseeno pomeni, da lahko zanosiš...

jaz sem totalno neplodna, pa mi je G predlagala zaščito po porodu, ker "nikoli ne veš"

in noben te ne obsoja...ker boš svojo juho morala pojesti brez nas...ampak na žalost, jo bo imela še nekaj časa na jedilniku tvoja hči, ki je kot prvo v najbolj občutljivih letih in kot drugo vržena v viharno morje brez, da bi bila izkušena plavalka...

se strinjam.

Povej ji po resnici. Da ti je žal, da bo morala tudi ona nosit kar velik del vsega, kar ste odrasli v njenem življenju skuhali in da upaš, da bo nekoč vseeno imela nekaj od tega. Da veš, da je prehitro in da nista tega načrtovala, vendar pa si zdaj tega otroka želita in ga bosta imela in boste živeli skupaj. Da jo prosiš, če lahko da novemu partnerju šanso, da ga boljše spozna. Ne zahtevaj, da ga ima rada ali da je zelo vljudna itd..., samo da mu da priložnost. Na NJEM je, da ga vzljubi. On se mora potrudit, da se ji toliko približa (in upam, da se tega zaveda). Nikoli ne bo njen oči in ji ga ne bo nadomeščal, vendar pa bi bilo lažje, če bi se oba potrudila, ker boste ipak skup živeli... To ji lahko čisto tako poveš.

NIKAKOR ne odlašaj! Če si prepričana in misliš otroka obdržat, potem ji čim prej povej! Punca bo tudi rabila čas, da sprejme to novico... Ker ti je neprijetno ob misli na to, kako jo boš prizadela, si boš verjetno želela malo odlašat, ampak bodi fer in ji daj čas - tega pa ni več toliko (dete se lahko rodi tudi 14 dni prej, ni to nič posebnega in v tem primeru imaš še dobrega pol leta v bistvu). In daj čas sebi - da ji spet zgradiš varnostno mrežo, še preden bo dojenček, ker takrat tega ne boš več mogla delat.

Njej se bo sesul svet, ker ne bo nič več varno, saj se ji lahko življenje takoj postavi na glavo, ne da bi jo kdo kakorkoli opozoril na to. To je fajn, da se zavedaš. Da kakršnakoli bo že njena reakcija, ne bo to napad nate, ampak njena sesuta varnost. Ipak je stara 11 let - toliko, da vse razume, hkrati pa še hudo rabi občutek varnosti... In jasno, da se to sesuje, če lahko kot strela iz jasnega udari nekaj takega... Zato bodi iskrena do nje in ji razloži po pravici - ne ji plozat, kako bo fajn, ker se bo lahko igrala z bratcem/sestrico. mogoče se bosta, mogoče ne bo imela ne vem kaj od dojenčka (moja brat in sestra sta toliko narazen in se nista kaj dosti igrala skupaj, pa sta od istega očeta in smo ves čas skup živeli, samo je pač že kar velika razlika in v puberteti začnejo punce druge reči zanimat), veliko bolj pomembno je, da ji daš vedet, da jo vidiš in boš tu za njeno stisko.

Povej ji iskreno: da ga hočeš obdržat zaradi sebe, ker si ti to želiš in da boš tu pač gledala nase bolj kot nanjo, ker ti to pač toliko pomeni. Ne poizkušaj je manipulirat, češ da bo to tudi zanjo dobro itd... Mogoče kdaj bo, vendar zdaj gotovo ni in to obe vesta, tako da bodi poštena do nje. Otroci cenijo iskrenost. In vsekakor začnite čim prej s pogostimi stiki z novim partnerjem, on si mora pridobit njeno naklonjenost še preden se otrok rodi, sicer bo ta punca res ena velika revica... Ker že dojenček je naporen in obrne svet na glavo, če imaš zraven pa še novega očima, pa ravnokar začneš živet z njim, se niti on in mama ne poznata dobro oz. še nista živela skup, pa še s pravim očetom probleme... ma, ne bi bila v njeni koži... Zato poskrbi, da kar le lahko, narediš prej.

Mislim, da je tu glavni del na vaju s partnerjem. Samo čakat ne moreš več, ker časa nimaš veliko. Računaj - 6-7 mesecev, pa zadnji mesec bojo že bolj priprave na novega člana, takrat ne boste bogvekaj naredili (vsaj računaj tako, če boste, super:)... V tem času se morata spoznat, vsaj malo navezat,... za to morata vidva poskrbet, ona se bo verjetno upirala in ima to pravico. Kako ji zlest pod kožo, kaj ima rada in kako bi jo lahko partner pridobil, pa najboljše ti veš, saj jo ti poznaš... Naj je ne poizkuša "kupit". Nič ni narobe s kakim darilcem, vendar naj se ji predvsem posveti, njega mora ona res iskreno zanimat, saj bosta živela skup. Upam, da on ve, kakšna odgovornost trenutno leži na njem... Ne gre se samo za enega dojenčka čez nekaj mesecev, ampak za to, da bo dober očim tvoji hčerki, kar zna bit precej bolj zahtevno. Ker če to zafura, potem boste verjetno kmalu spet živeli ločeno ali pa vi trije skup in ona pri očetu, kamor se bo mogoče zatekla. Zato se mora on res potrudit pri punci. In ti seveda tudi. 11 letnici res ne palamudi, povej po pravici, tudi to, da si tega ni zaslužila, tako kot si nam. Otroci oprostijo vse, razen sprenevedanja;).

Vso srečo!
PS: bodi pripravljena na razne odklone v njenem vedenju. Zdaj imam v okolici par takih primerov, ko so šolarke dobile polbratce/polsestrice in jim ni ravno lahko, čeprav so starši pri vseh že dalj časa skup in to ni bilo tako presenečenje. Ena se je naenkrat začela tepst v šoli, druga je popustila z ocenami, tretja odriva mamo stran, itd... bodi pozorna na to, da boš videla to in reagirala, da bo punca videla, da jo imaš rada in da ti je mar zanjo. Starši, sploh mame z novim otrokom, se namreč dostikrat kar malo zgubijo v misli, da so to neke faze, pa puberteta, pa svašta je krivo, samo njihov ljubi dojenček ne... Dojenček sam sicer res ni nič kriv, ampak to, da ga imajo, pa je - obrnilo je otrokom svet na glavo in prav je, da jim ga pomagate postavit nazaj. Sicer se krog zacikla, ker je najstnica vedno bolj prepričana, da ona pa nič več ne šteje, začne se grdo obnašat, mami je odveč to nerganje in se rajši posveti dojenčku... itd... zraven imaš očima, ki je seveda navdušen nad svojim otrokom, nad hčerko iz 1. zakona, ki ga grdo gleda, pa niti ne... in je tem otrokom kar hudo, begajo od enega do drugega starša in jokajo vsakič, ko morajo drugam, ker je povsod težko (če je pri obeh kaos, če je pri očetu ok, grejo pa rajši tja, saj najstniki se že lahko odločijo, kjer bojo živeli)... Prihrani ji vsaj tisto, kar ji v tej situaciji lahko. In ne si slikat samo lepe slike, bodi pripravljena na kaos in se pripravi nanj tudi hčerko. Mora pa bit tudi oče tega otroka pripravljen sprejet ta kaos in se hudimano potrudit za njeno naklonjenost, to je po moje zdaj ključnega pomena.

< Sporočilo je popravil ronja -- 10.2.2015 0:59:24 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Z vsem se strinjam razen s tem odstavkom. Povedati to kar si napisala - podcrtano pomeni, da ji ona ne pomeni toliko, da misli nanjo. KOnstrukcija je absurdna in skodljiva. mama ima svoje prioritete in otrok svoje. Nikakor se sme delati lestvica pomembnosti in meriti sedaj malo vec zame, potem bo zate, potem bo pa novo dete pa zate spet ne bo... To pelje samo v pogubne odnose.
Bolje bi bilo, da se mama zmeni s partnerjem, da bo on bolj udelezen v dojenckovem vsakdanu, tako da ima mama cas in moznost sama preziveti del dneva s hcerko , it na kaksen vikend ipd. NIkakor dotrok ne sme zacutiti , da se mu manj posveca ali podobno.


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)