sem v vezi katera najverjetneje ne pelje nikamor skupaj sva že res dolgo in vedno bolj ga sovražim ker me prizadene. imava enega otrkoa, ki je bil zaželjen z moje strani, kar mi večkrat vrže v oči, da sem preveč pritiskala nanj in da ni bil pripravljen na takšno obveznost! pred  kakšnim mesecom sem že pisala o tem!
rada bi z otrokom odšla vstran pa je malo težje ker nimam rednega prihodka. trenutno sem zaposlena poskusno za dol čas, vendar je to prekratki rok da kaj prihranim za najemniško stanovanje, ki jih v tem okolišu ni ravno veliko in poceni. rada bi garsonjero ali 1 sobno vendar kot sem že napisala nimam denarja da plačam stanarino za 3mesece v naprej, sploh pa se poredko ponuja res ugodno manjše stanovanje.
ima me da bi odšla, vendar žall nimave kam. ena možnost sicer je, vendar je iz enega v drugo maltretiranje. tako da sem potem na istem. domov za matere z otroki nimamo v tem okolišu. edino kar je varna hiša vendar ne pride v poštev ker smo res majhen kraj in se vse takoj izve.
res mi je hudo in ko se vidima me tztako prizadene da jokam in o tem premišljujem celi čas. ne morem skrivat solze, žalosti in občutkov nasploh niti pred otrokom. grozno mi je, kako se lahko en par tako sovraži. nemorem verjet pred kratkim smo bili na enem obisku, pri drugi družini in so se tako lepo razumeli, da sem jim bila prav fauš ker jaz ne živim v družini kjer bi bila vsaj tretjino ljubljena
kakp pa priti do socialnega stanovanja na hitro? se da?

Jaz ti lahko odgovorim kvečjemu na tole...

Ne. Žal.

Imaš morda koga (prijateljica, sorodniki) ki bi ti lahko vsaj za začetek pomagal?

_____________________________

www.petjenaporoki.si

FB http://www.facebook.com/porocnaglasba

kaj pa če bi šla na socialno poskušala dobiti pomoč - se ločila (če si poročena) potem pa probi na občini pridobiti socialno stanovanje z neprofitno najemnino. Če je to kaka majhna občina bi ti mogla s pomočjo socialne pomagat. Naša občina vem da ima poseben odbor ki odloča o tem in kar nekaj stanovanj (nekaj zasedenih in nekaj ne) ki so namenjene socialnim problemom - družinam z majhnimi dohodki itd..

Kje pa pise, da moras ti it stran v drugo stanovanje? Naj gre on (v kolikor stanovanje ni njegovo??) Za otroka pa ti je dolzan prezivnino.

Domov se ne mores preselit?

Odgovor imaš na dlani, izgovarjanje in metanje krivde na druge ne reši ničesar. Na voljo si imela partnerja ali otroka. Izbrala si otroka (kar se mi zdi korajžno in to podpiram) in vse skupaj je rezultat tvoje odločitve.

Odgovor ni tako v nebo vpijoč.
Tudi partner je imel na voljo svojo kontracepcijo - če je bil res tako proti. Rezultat je rezultat skupnega delovanja in ne enostranske odločitve. Btw, samo ena tretjina otrok se rodi načrtovanih. Ostala večina je rezultat bolj ali manj srečnih naključij.

Skrita, rešitvi imaš dve, saj to veš.

Lahko poskušata rešiti, kar se rešiti da. Premalo si napisala o tem, kje so vzroki, da moža sovražiš in s čim te prizadene. Lahko je njegovo obnašanje res tako sovražno in lahko je njegov namen res prizadeti te - ampak ni nujno. Preveri še to možnost, skregaj se, zjoči se, pogovori se...ne vem, kateri način ti ustreza. Mogoče še kakšen je, preden vržeš puško v koruzo.
Včasih je težko, z majhnim otrokom, brez pravih prijateljev ali podpore. Ampak, mogoče vsaj poskusi, preden rečeš, da je odghod edina rešitev.

Vse vredu in prav, če se "zgodi", pa če se ne uporablja kontracepcije. Ampak da partner jasno da vedeti, da si otroka ne želi, je pa vseeno druga pesem, pa če je pri sexu uporabljal glavo ali ne. Meni se pač taka podtikanja ne zdijo fer.
Tudi nama se je "zgodilo" samo prej nikoli ni rekel, da si otrok ne želi. Je kolebal in premišljeval ko sva videla , ampak sem se sama dobro zavedala v kaj grem, ko sem se na začetku odločila še namesto njega. In če bi me po porodu res pustil se ne bi imela komu za žalit. Lahko se je zanašat na to, da si bo pa mogoče premislil, ko bo otrok na svetu.
Moj seveda obožuje sina in mu pomeni vse, eni moški pač nimajo tega v sebi.

Kaj je šlo za podtikanje?
Ona si je otroka želela, on še ni bil pripravljen in tako je bila njena želja pritisk. Stališči sta bili jasni in če si on otroka ni želel (kar je razlika od biti pripravljen), bi pač nataknil kondom. Ne razumem, zakaj bi bila ženska odgovorna, saj sta imela enake informacije oba?

Se povsem strinjam, ce si ni zelu otroka, bi lahko prej povedal, al pa delal na tem, da ne bi zanosila (kondom ftw).