Veliko se govori o tem, In prav je tako, ko se bo še delalo na tem, bodo rezultati.

  Zanima me vaše mnenje, morebiten odziv na situacijo med 5 letnimi otroci?

   Punčka 5 letna mi zjutraj reče, ko jo peljem v vrtec; "Mami a ne da ne bo, ime otroka", moje babice ubil?"

Fantje, bi naj v tej fazi odraščanja 4-5 let imeli teme igranja na STRELJANJE, UPORABA PIŠTOL,... IZRAZOSLOVJE,...

Ne vem, a morda je pri nas ralzike, ker vzgajamo same punčke, in se na take igrice res ne spomnejo, tudi ne usmerjemo jih v bojevne igre,....

Ali je res to vzgojna faza, normalno izrazoslovje, mora otrok to dar od sebe?

Kako naj otroku razložim, da se fantje tako igrajo. Da se igrajo- streljanje,... A ne obstaja 1001 druga igra, kjer lahko uporabijo svojo dmošljijo in ustvarjalnost?

Ali vse to res dela tv, rač, igrice, prezaposlenost staršev,...

                   In potem rečejo, če imajo vsi te nindže, sam naš je ne bi imel, .... pol pa izpade "bučko".

       Ne vem kam gre ta družba.
Res jih je treba vzgojit, da bodo pripravljeni na realy life, ..sam da se bolj po mirni poti.
                   Kaj porečete?


_____________________________

malo igrivosti in veliko barv nam polepša dan... pa tudi če je samo firtuh... prijetno poletje


http://taja-tekstilneustvarjalnice.blogspot.com/

Osebno sem mnenja da so razne war igre za otroka popolnoma neuporabne in samo zasičijo te male glave z nasiljem in agresijo.Od mami prjatlca ma sina in ko sta pršla na obisk je frajer prnesu tako veliko pištolo in se je delu ko da strelja po nas.Mi ke kr pokrov dvignu in sem mu jo preprosto vzela in mu razložila da ljudje umirajo zarad takih mal večjih igrač in mu dala lego kocke.Jebi ga,takrt je blo verjetno ok,sam doma pa sigurno jovo na novo.Tud računalniške igrce na to temo se pravi strateške pa neke japonske...tega pr nas na compu ni,če si moj zaželi igric pač neke balončke poka al pa neke kure klati...

Ja, večina fantkov se igra drugače od punčk, čeprav se tudi punčke igrajo "vojne" in tudi punčke zanimajo Ninje.

Tudi "bojne igre" sproščajo domišljijo, namreč naš se velikokrat bori kot Obeliks ali Asterix, premaguje Rimljane, zmaje, rešuje živali, ipd. Pištola ga niti ne zanima, je prvi dan, ko jo je prijel v roke, dobil lekcijo, da se  v ljudi ne meri (prav tako kot jaz kot otrok, ko mi je stric skoraj glavo s pantov snel, ko sem namerila v bratranca). Hočem reči, da morajo biti "bojne igre" vodene in nadzirane s strani staršev, da ne gre zgolj za ubijanje in masakriranje.

Zdaj, v vrtcu je res ogromno Ninj in ostalih super junakov, temu se je težko ogniti. Naš jih ima in se z njimi igra tako kot vidi v risanki, iz teh se je "naučil" ogromno "borilnih veščin",  tudi rač. igro ima, v kateri dobro premaguje zlo  na svojstven način. Ampak mislim, da se je temu res težko izogniti, ker četudi mu braniš doma, se borijo v vrtcu ali na igrišču, če ni pištole je dobra tudi palica ali žemlja , prav tako je za meč uporabna vsaka palica.

Da pa bi tovrstna igra v kasnejše nasilje težko verjamem, ker smo se tudi mi tako igrali, pa zaradi tega ni nihče nasilen, za to so potrebni drugi vzroki.

Se podpišem pod vse, kar je napisala Albina.
Res je, da se fantki igrajo drugače kot deklice, in dejstvo je, da fantki nekje pri 4, 5 letih doživijo pravo "razsvetlenje" v "nasilništvu". Takrat postanejo fizično močni in stabilni, energije imajo za izvoz, aktivno spremljajo dogajanje po svetu in rezultat je, da postanejo pravi mali divjaki. Nič več jim ne zadostujejo igre z lopatko in kanglico, ampak morajo noreti, noreti in še enkrat noreti. V tem času se pojavijo v njihovem življenju povsem nove igre, kot so lovljenje, ravsanje, kdo bo močnejši, preizkušajo svoje fizične lastnosti do skrajnih meja in seveda opomanšajo različne filmske oz. risane like.
Tudi deklice v tem obdobju postanejo bolj fizično aktivne - plezajo, se spuščajo po toboganu, se guncajo, le redko jih vidiš že pri nekih "organiziranih" igrah s punčkami, le po naravi so bolj mirne in nežne.

V tem obdobju otroci začnejo aktivno zapuščati varen objem staršev in mislim, da je to tisto, kar nas starše najbolj šokira. Otroci postajajo samostojni osebki, indentificirajo se z liki oz. osebami, ki ne izhajajo več (samo) iz družinskega kroga, želijo ugajati prijateljem, utirajo si pot v širšo skupnost, kar pa hkrati pomeni, da morajo postati del nje. Del nje pa postajajo tako, da začno govoriti tako, kot govori večina vrstnikov, se obnašajo in igrajo tako, kot to počne večina vrstnikov.

Tudi mene vsakič znova šokira, ko poslušam sina in njegove prijateljčke, kako se zmerjajo med sabo, s kakšnimi izrazi se obkladajo, kako si grozijo, se ravsajo. Za nas starše je to realiteta, za otroke pa samo igra, igra sveta odraslih, igra risanih junakov, igra merjenja moči - ker merjenje moči je vendarle prisotno vse naše življenje, kajne?
Čeprav se tudi jaz velikokrat sprašujem, kam vse to vodi, pa vendarle skušam na stvari gledati bolj pozitivno. Današnji otroci se igrajo svojemu času primerno, mi pa smo se svojemu. Kar spomni se ravbarjev in žandarjev, pa Nemcev in partizanov, koliko enega streljanja in ubijanja je bilo ... in merili smo drug v drugega in tisti, ki je bil zadet, je moral mrtev obležati ... enako kakor danes smo iz vej in palic delali meče, se kepali z ledenkami, se mavžali, tunkali, se porivali ... ma ni bilo, da ni bilo in ja, tudi zmerjali smo se, pa še kako. Danes mislimo, da so zmerljivke, ki smo jih mi uporabljali, bolj mile, ampak verjetno so se naši starši tudi zgražali.
Pa smo vsi zrastli in večina nas je postala povsem ok.

Torej, otroku je treba razložiti, kaj je igra, kaj resnica, do kod gre lahko v svoji igri in to je to. Tudi grdih besed se bo s časom odvadil, sploh če jih doma ne boste uporabljali. Žal je današnji svet res nasilen preko vseh meja ... ampak to je svet naših otrok. Oni bodo živeli v njem, zato je prav, da jim ga pustimo doživljati na njihov način (kakor so nam pustili naši starši), naša nalogta pa je, da jih pri vsem skupaj le pozitivno usmerjamo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mene najbolj moti, mišlenje staršev, ko pravijo, če vsi to imajo, pol pa "naš" ne bi imel.

A smo kot fjakarski konji en za drugim pa ni važno kam???


_____________________________

malo igrivosti in veliko barv nam polepša dan... pa tudi če je samo firtuh... prijetno poletje


http://taja-tekstilneustvarjalnice.blogspot.com/

Sin ima 4,5 let,  vrtcu je polovično. Nima Ninj, ne gleda jih, nima bojnih iger, ne igra se vojakov in ne strelja ljudi. Tudi ne pozna raznih SPider- , Super-, Bat- in ne vem kakšnih še - "manov".  Ne čutim prav nikakršne potrebe po tem, da bi otroku polnila glavo z raznimi komercialnimi forami zelo dvomljive kvalitete. Smo pa šli v vojni muzej v Kobarid pogledat, kaj pomeni "puška", kaj pomeni "ubit", kaj pomeni "mrtu", kaj je "bomba" itn. To je zame real life, ne pa virtualne vojne s takimi drugačnimi vojaki, kjer otroci sploh ne dojamejo, kaj je ubijanje in streljanje.

Ja, fantini rabijo več fizične akcije, ampak zakaj mora bit ta "akcija" s puško?? Zame ni opravičila in izgovora. POsadiš mulca na bicikl, pa sosedovega mulca zraven, se gresta dirke in sta zvečer zgonjena v nulo, brez streljanja in pobijanja. Pri nas nasilja zaradi nasilja samega ni. Dovolj je resničnega, pravega, krutega. Sin lahko gleda dokumentarce o bolezni, o lakoti, tudi o vojnah, če je le vse v mejah normale,  šel je na pogreb, kropit, gre na grobove, nimamo nekih tabujev okoli smrti, veliko smo govorili in govorimo o njej. Morda tudi zato lažje razložim, zakaj streljanja ne maram, še toliko manj streljanja ljudi. Zaenkrat to sprejema in tudi v vtrcu, kolikor vem, bremzajo streljačine in jih preusmerjajo v lovljenje, dirkanje, skrivanje ipd. K sreči...

To, da mora nekaj imet samo zato, ker imajo drugi, pri nas ne vzdrži. Imam svojo glavo in svojo pamet in me "nagon množice" ne gane prav dosti. Tako tudi sina vzgajam - da naj ne bo ovca in naj misli s svojo lastno glavo, pa da to,  da kdaj štrliš ven, ni zmeraj slabo, moraš pa znat s tem živet.

Jaz delam in sem že prej delala približno tako kot mamuška. Čisto vseeno mi je, kaj imajo drugi. Jaz imam svojega otroka rada in butastih risank in nadaljevank ne bo gledal, pa če se na glavo postavi. Če pa drugi starši svojemu privoščijo, da se mu v glavici zmeša od nerealnih in grdih prizorov, predvsem pa obupnih zvokov, pa naj veselo to delajo naprej, če jim paše. Je pa tako, da kar tako na splošno pa aktivnih, bojevniških iger ne prekinjam. Mislim takih, kjer naredijo mogoče: bum, zadel sem te s kako iz kock narejeno puško in podobno. Fantje so popolnoma drugačni od deklet in oni morajo razvijat svoje genetske danosti na popolnoma drug način kot deklice. Vendar pri tem ne smejo biti objestni in nesramni ali kako drugače nevljudni do ostalih. Menim, da oni ne gledajo na: Bum, zadel sem te!, kot na ubil sem te, ampak gledajo na to kot: Bum, zadet si, ti loviš. In ne moremo tega enačit z realnim ubijanjem, ki se v svetu s puškami dogaja. Vendar lahko otrok resnično razliko med ubijanjem in: bum, ti loviš, realno in resnično začuti šele tam nekje, ko gre v šolo, prej ne. Me mame smo edine, ki si v tako rosni starosti otroka predstavljamo puško kot stroj za ubijanje in iz tega ravno zato delamo cirkus, naši partnerji pa po navadi ne, ker tega tako ne gledajo. Oni vidijo tisti realni, kot je bil mišljen: Bum, ti loviš.

Saj ne vem več, kaj si vprašala, kako naj poveš, da **** ne bo njene babi ubil? Razložiš ji, da ljudje marsikaj rečejo in da v resnici tisti **** niti slučajno ne bo njene babi ubil, ker se človeka kar tako ne ubije, ker greš sicer v zapor do konca življenja, ker je tisto dete premajhno, da bi lahko koga sploh ranilo, ker je tisto dete slabo vzgojeno, pa nesmisle govori in malo laže ljudem, da bi izpadel frajer, ker se njena babi ne bi pustila ubit, ker ni tolk trapasta....kaj pa vem, kaj še vse ji lahko poveš...da ne sme verjet vsakemu, ki kaj reče, da ti zihr boljše veš od tistega fantina..
Maggi, a ti za kak cajtng pišeš, ko te tolk reči zanima iz tega področja?lp

Kaj pa vem.. Spiderman-i in Batmani so v bistvu totalno pozitivni liki in sporocilo je cisto okej. Meni se ne zdi dosti drugacno, oz. se mi zdi Rdeca kapica dosti bolj nasilna. Da o Andrsenovi crnini niti ne govorimo..

Sama bom poskusala ze v splosnem CIMMANJ TV-ja. Vkolikor pa bo otrok pac naletel na kaj taksnega in gledal, pa zaradi tega ne bom zganjala cirkusa. Ne bom pa kupovala pistol in sorodnih neumnosti.

Se mi zdi, da je najpomembneje to kako vzgojimo otroka in kaksna nacela ima na splosno. V taksnem primeru mu NINJA zelve (ki mi tudi niso nic bolj sporne od Tom in Jerry-ja, ki smo ga mi vcasih grozljivo dosti gledali) ne bodo skodile. Mislim, da je tu bolj vprasanje vzgoje in pa pretiravanja gledanja TV na splosno..

Mi smo se tudi igrali partizane, pa smo bolj ali manj normalni.

Mene recimo skrbi Cartoon network in Japonske risanke.


_____________________________

Gospa sem.