V razmeroma kratki zvezi, sem zanosila s partnerjem, ki si je zelo želel otroka. Jaz niti ne, ker nisem bila še pripravljena nanje, čeprav mi leta že kar pošteno kapljajo v grlo.
Ko sem to partnerju sporočila, mi je odgovoril, da si otroka sicer želi, vendar ne z mano. Naenkrat je odkril, da jaz nisem pravi partner za njega. Ne vem sploh, kaj je potem počel z menoj...
Vendar vse to skupaj, ni spremenilo dejstva, da sem noseča. On me je odločno nagovarjal k splavu, a jaz sem kljub vsemu oklevala. Če bi me kdo kdajkoli prej vprašal, kaj bi v taki situaciji storila, bi mu zagotovo odgovorila, da sem za splav. Vendar, ko sem bila pred dejstvom, mi tega ni in ni uspelo izvesti. Ko je videl, da oklevam, je prekinil vse stike z mano. In bila sem v totalni krizi, ker nisem pričakovala, da me bo pustil, še manj pa, da me bo pustil nosečo.
Pa me je.
Kljub veliki žalosti sem se pobrala in se odločila roditi tega otroka, saj bi bil njegov "umor" prevelika tragedija zame. Čez 9m se je rodila prekrasna punčka. Sedaj ima 9m, vendar se partner ne v nosečnosti, ne v teh mesecih ni nič oglasil. Enkrat sem ga le prepričala v to, da se dobiva in on mi je samo hladno povedal, da ne želi stikov ne z mano, ne z otrokom, očetovstvo bo priznal, preživnino bo pa tudi plačal (kolikor se mu bo pač zdelo).
In tako je tudi bilo. Priznal je očetovstvo, za preživnino sva se zmenila preko sodišča. Hčerke ni še nikoli videl. Pred kratkim sem izvedela, da pričakuje še enega otroka z drugo (čez mesec dni).
Kako slabo sem se počutila ob tej novici. Kot, da je najina hči za njega nek neuspeli poizkus, katerega zavržemo, ker pač ni ravno tako, kot smo si zamislili in poskusimo znova....če bo šlo.
Zelo mi je žal za njo in sanja se mi ne, kako ji bom vse to enkrat razložila.
Naredim vse, kar zmorem, da je hči kar se da nasmejana, vendar se vedno spotikam ob nove probleme in padam..včasih graciozno, včasih zelo nerodno. Preutrujena sem, da bi še naprej namesto njega opravljala njegovo delo. In ob tem se sprašujem, ali je kdo lahko tak, da se umakne in obrača glavo stran? In ali je lahko kdo ustvarjen zato, da izkoristi žensko in jo pusti samo?
In sprašujem se, zakaj sistem dovoljuje, da v takem primeru pade spet vse na pleča ženske?
Ko je odhajal, sem ga še zadnjič prosila naj ostane, da ne bom zmogla sama in on mi je samo glasno zažugal češ, da on bo prav tako težko živel z mislijo, da ima nekje otroka... WTF???

malo sem se razpisala, prosim povejte svoje mnenje na to temo

S.

Dobro jutro. Najprej en lep Velikonočni Alleluia Surrexit Christus. Tako kot se spodobi  Draga S, takšnih in podobnih zgodb je ogromno, v vseh oblikah in inačicah. Idealna slika se razblini in kruta realnost te vseka na gobec. Verjetno sta se malce lahkomiselno podala v bedtime igrice, pa se je zalomilo....

Glede sistema, meni je že zelo dolgo jasno da sistemu v naši banana republiki ni niti najmanj mar za človeka, za posameznika in njegove stiske. Sistem ima cilj te čimbolj izžet in potem odvreči. Kdo je kriv ob ''razpadu družine'', kdo in kakšne odgovornosti ima potem vnaprej, kako pomagati....vse to za sistem ni pomembno. Več kot boš pričakovala od države in njenih uradnikov, bolj boš razočarana.

Veliko poguma in materinske ljubezni si morala zbrat, da si obdržala otroka in se nisi odločila za lažjo pot. Iskrene čestitke za to. Verjamem da ti danes ob pogledu na deklico ni žal. Se boš pa morala sprijazniti da je tvoj semenodajalec očitno še sam otrok, nesposoben kakršnihkoli odgovornosti in zato ga boš morala vsaj na načelni ravni kenslat iz nekih velikih planov. In si začrtat nove smernice pri pojmovanju skupnosti, vzgoje in nadaljnega življenja.

Mal se spedenaj, pojdi ven, uživaj v življenju in si privošči kaj lepega...morda pa kmalu srečaš kakšnega zrelejšega in bolj resnega človeka. Seveda je fajn da malce poostriš kriterije, preden spustiš blizu kakšnega luzerja, da se zgodba ne ponovi.

Pa veliko optimizma, novega upanja in veselja ti želim!

G


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Podpis. Drži se! Pozabi ga, Dvigni glavo in z optimizmom naprej.

Vsak dan vsaj 1 tako zgodbo slišim. Samo da ga ne boš sprejela nazaj ko se bo vrnil, ker ko mu tadruga ne bo več odgovarjala se bo spomnil, da ima nekje toplo posteljo! Pa upam, da ti lepo preživnino plačuje. Bodi vesela da ne zahteva stikov in plačuje, jaz bi ga obrala do kosti imbecila. Življenje gre naprej, si boš že nekoč našla nekoga, ki te bo vreden.

_____________________________

Friendship often ends in love; but love in friendship - never.
Charles Caleb Colton

Načeloma ne razumem, kako človek lahko kar zapusti lastno dete, ampak mislim, da je tudi zate nekje malo sonca. Mora biti. Mora. Vso srečo.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Colt

Madona, sedaj pa brž na avion 

Colt (77)


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Colt, dobro si napisal.
Človek, ki zapusti svojega otroka, še več, ne samo, da ga zapusti ampak noče imeti nobene veze z njim, ni človek. Lahko bi se ta osebek kako drugače odločil in ostal za nekaj časa- v tem primeru bi vidve še bolj trpele...samo kasneje..tako, da je bolje, da je šel. Otroku pa ne prikrivaj resnice, čeprav je resnica hujša od vsake laži.
Pravico pa le ne išči, bo prišla sama. Srečno!

hm, jaz ne bi ne vem koliko razlagala vsega skupaj, dokler ni malo večja. samo osnovna dejstva.. in nič obsojanja.

Se strinjam s Posh....po svoje je bolje da je šel, kot da bi ostal in tebi vsak dan nabijal občutek krivde, da si otroka obdržala na svojo roko, otroku pa vsak dan vedno znova na različne načine kazal, da je nezaželjen.

Drugače pa se mi ne zdi toliko obsojanja vredno, da je pač povedal , da ne želi otroka s teboj ( sicer je to potuhtal bolj pozno), ker tudi jaz ne bi imela kar z vsakim otroka...žalostno je to, da ni prevzel svoje očetovske in konec koncev človeške odgovornosti za otroka. Nekaj je, če ne želiš preživeti celo življenje z določenim človekom, ...čisto druga stvar pa je otrok...tu za moje pojme ni izbire...

Bodi srečna, da se te tak idiot izogiba! In da se ne rabiš ti njemu...

Glavo gor, pogumno naprej.
Marsikatera zmore sama, tudi ti boš!
In čeprav se ti sedaj ne zdi tako - je resnica, da še vedno obstajajo tudi zreli, normalni, ljubeči in pametni moški. In nekoč boš enega takega upam srečala!
Sicer pa je Colt napisal vse

Glede ta male, bo verjetno zelo težko razložit, kaj je tisti moment njen oči mislil. Težko je reči, da ni želel, da pride na svet. Tudi to je paradoksno, da pač rečem, da se ni razumel z mano in je šel. Gotovo sledi takemu odgovoru tudi vprašanje, zakaj potem nje ne obišče, če se z mano ni razumel...V bistvu je težko, ker tudi sama ne povsem razumem. Prav tako jo bodo zagotovo kje srečali zlobni jeziki, ki bodo povedali svojo verzijo.

Kar se tiče pa Pelin izjave, da ne bi imela z vsakim otroka si mislim pa naslednje. Ja, tudi jaz ne. Ker pa ne grem prav z vsakim tudi v posteljo, bi lahko bil vsak moj dosedanji partner potencialni očka. Razumeš, kaj mislim, menda je to dvoje povezano.

Sicer pa hvala Colt, ker si se tako poglobil, hvala vsem za lepe misli in vzpodbudo!!

Jaz imam zelo dobro prijateljico s podobno zgodbo kot je tvoja. Po letu dni, ko je bila sama s hčerkico in se borila skozi vsak dan posebej, se ji je nasmehnila sreča - našla je najboljšega moškega (za njo) na svetu, ki je zaljubljen vanjo, je njen najboljši prijatelj in zelo lepo skrbi za malo punčko. Njegova družina ju je sprejela kot svoji, življenje teče dalje in res sem vesela za njo.
Vem, da tudi tebe še čaka lepa prihodnost! Sprosti se, vsak dan bo lažje, dokler se ti končno ne nasmehne sreča!

< Sporočilo je popravil Getreal -- 24.4.2011 22:59:40 >

sami bosta zmogli, takega moškega ne rabiš ob sebi.
Tako kot si se pobrala sama, ti bo tudi naprej usevalo, po svoje si zelo močna ženska

kar tako naprej


_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

siennae, res si mela smolo pri temle fantu, vendar pa - če gledaš od zgoraj, si ti profitirala. Brez njega še nekaj časa ne bi bila pripravljena na otroka, z njim ga ne bi imela, če bi se prej pogovorila in ugotovila, da si jih skupaj ne želita, potem bi bila še nekaj časa skup, predno bi našla novega in se z njim odločila, bi bilo lahko že prepozno... saj praviš, da ti že zdaj biološka ura tiktaka. Tako da čisto mogoče, da si zaradi enega kretena dobila najlepše in najboljše na svetu: svojo ljubo punčko, ki je sicer nikoli ne bi bilo.

Verjamem, da je hudičevo naporno bit sama z otrokom, verjamem, da si me niti predstavljat ne moremo, niti ne vemo, kako živa ali naporna je tvoja punčka... vendar pa - nekaj je skupno vsem otrokom: odrastejo . In vsako leto so manj naporni - garantiram - mam eno punčko staro 3 leta in 3/4 in eno dobri dve leti staro (oz. 2 1/4) in ti povem, da se vsak mesec pozna! Vsak mesec lahko nekaj več, česar prej niso mogli. Seveda to pomeni tudi, da splezajo malo višje in ti vržejo dol še tisto, česar prej niso mogli, vendar pa: se tudi sami obujejo, oblečejo, sami jejo, sami grejo na wc... dela je vedno manj! Res! Kasneje se tudi kaj sami zaigrajo, ni ti treba bit non stop v pozoru! Verjamem, da se ti zdaj zdi, da se to ne bo nikoli zgodilo, ampak obljubim, da se bo! Ne bom ti rekla, da bo ful hitro minilo, ker so dnevi, ki se vlečejo, ja, priznam. Ampak minejo. In potem pridejo lepši dnevi. In vsak dan lahko z malo delaš malo več, greš kam z malo manj napora (ker dokler je treba vsega vraga napakirat in še pazit na hudičev urnik, da boš pravi čas nazaj,... se človek veliko težje spravi kam it... če sta dva je ipak lažje - po drugi strani pa včasih ne greš zato, ker se drgemu ne da, pa si na istem;).

Kar se sistema tiče: teh stvari ne more uredit noben sistem: edino, kar lahko sistem uredi, je, da oče plačuje za otroka (kar je sistem tudi zrihtal - na sodišču sta se zmenila za preživnino) - vse ostalo pa je na etiki človeka. Sistem ne more preprečit, da bi nezreli ljudje lagali svojim partnerjem. Sistem ne more določat, kdaj se bosta dva odrasla človeka "igrala nezaščitena" in bo rezultat otrok, ki si ga noben prav zelo ne želi. To NI stvar sistema! Tudi ne more sistem prisilit očeta v stike - to bi bilo narobe - ker tak otrok bi od tega bore malo profitiral oz. bi bil samo na slabšem - da se bi moral družit z nekom, ki si ne želi njegove družbe... To za otroka gotovo ni dobro! In seveda imamo tudi mame enako možnost, da se otroku odrečemo in ga damo v rejo, če ga tudi oče noče. Tudi se lahko partnerja zmenita, da za otroka skrbi oče, samo ne skupaj z mamo, vendar si navadno mame tega ne želimo: niti da bi bil otrok v reji, niti da bi bil pri očetu. Ampak to se lahko zmenita samo onadva, tega ne sme odločat sistem (razen če ni nekaj narobe z mamo, ampak v vsakem primeru si mora oče to želet - noben sistem te ne more prislit v to, da za nekoga skrbiš čustveno - to se lahko človek samo odloči, ker bo sicer to počel zalo slabo. Samo finančno te lahko prisilijo in to je vse.)

V tvojem primeru bi lahko sistem odredil samo to, da bi otroka dobil oče - v to, da bi pa vi 3je živeli skup, pa ga noben sistem ne sme prisilit - ker to ni stvar sistema ampak ljudi - če si želijo živet skupaj.

Ne me narobe razumet: zelo grdo je, da ti ni prej povedal, da si sicer želi otroka, vendar ne s tabo; lahko pa da je to šele kasneje ugotovil, ko je otrok že bil tu), ampak vseeno ne bi bilo prav, da bi ga sistem prisilil v to, da je s tabo in ti pomaga. Ker na koncu bi kratko potegnili vidve s hčerko: živet z nekom, ki si te ne želi, sigurno ni fajn. Ne otroku, ne mami.

lej, tvoja hči nima nič pri vsem skupaj, ona ni njegov poizkus, saj ni nameraval imet otroka s tabo - on nje ni planiral. Ja, se strinjam: če spiš skupaj nezaščiten, je fajn planirat, da se lahko kaj zgodi, vendar pa to ne pomeni, da vsi to delajo. On ni poizkusil živet s tabo in njo, tega nikoli ni bilo v njegovem planu. On je bil s tabo, ker se je fajn imel, ni pa nameraval ene daljše zveze. Želel si je otroka, ne pa s teboj. S teboj noče več nič imet, zato se tudi upira vsem stikom s hčerko. To je popolnoma nezrelo in blesavo, ampak tak pač je. Hoče vse štartat na novo. Nima pa to veze s hčerko, samo s tabo ni hotel bit in zato noče videt nje. Nasrkala je nič kriva, absolutno, vendar tu je sistem ne more zaščitit, to je stvar očetovih nazorov. Nekoč ji boš pač razložila, da je njen biološki oči malo prepozno spoznal, da ne bi živel z mamico in zato ni hotel nič več z njo in s tem tudi ne z otrokom. Da je prav, da očetje skrbijo za otroke, ampak da vsi tega niso sposobni, ker imajo svoje probleme - da ti njegovih ne poznaš in ji tega ne moreš razložit, zakaj se je tako odločil, vendar da sta pa zato dobili pravega očija (ker sem prepričana, da ne boš ostala samska do konca življenja in bo tvoja hči imela enega pravega očija - to je tisti, ki bo zanjo skrbel ).


To se dogaja vsem staršem - tudi nam, ki smo v paru . Nisi edina, ki pada, nisi edina, ki je samohranilka. In vsem se kdaj zdi, da ne bomo zmogli.


Se strinjam, da se v paru delo razdeli, vendar pa če si sama, to zdaj ni več njegovo delo. Ko boš nekoč gledala nazaj, boš vesela, da je šel takoj in boš vesela, da se je ta otrok zgodil . Zdaj si pa tako utrujena, da seveda ne moreš bit vesela. Ampak od daleč bo svet veliko lepši. In ta daleč bo čez manj kot eno leto. Po nekje letu in pol - dveh letih so otroci veliko manj naporni, se že da kaj zmenit z njimi, grejo iz plenic, znajo sami jest, kaj se tudi sami oblečejo z malo pomoči, itd...


Nihče ni ustvarjen za to - res pa je, da nisem verna in mi to, da smo za nekaj ustvarjeni, ni ravno blizu. Mislim, da si vsak izbere svojo pot, po kateri bo hodil - pač skladno z danimi možnostmi. Včasih imaš manj izbire kot drugič. Eni več, drugi manj, na žalost. On je tak zato, ker še ni odrasel, ker ima v sebi neko bolečino oz. nekaj, kar ga zavira, da bi odrastel in ravnal odgovorno. Takim ljudem ni fajn. Na zunaj mogoče izgleda, da uživajo, vendar dvomim, da je kdo na ta način res srečen. Ker neka vest vedno nekje kljuva - mogoče se je niti ne zavedajo in pride samo v obliki kakih sanj, mogoče se bo kazala v odnosu do njegovega drugega otroka... vsekakor pa to ni fajn - ne zanj, ne za njegove. mogoče se bo nekoč odločil odrast in bo poizkušal popravit krivice, spoznat hčerko... Mogoče ne. Ampak takrat tebi ne bo več važno.


Se strinjam WTF. Ampak tak je - blesav, nezrel. Boljše, da ga nimaš ob sebi, ne bi ti dosti koristil. Ker slejkoprej se pokaže, sploh ko imaš otroke, ali zna človek kdaj sebe postavit na 2. mesto in tisti, ki tega ne znajo, niso ravno nevemkako krasni starši.

Ti si zdaj svobodna, kar se zvez tiče, lahko najdeš krasnega človeka in še biološko uro si rešila - morda bi sicer čakala na naslednjega partnerja, pa še nekaj časa bi bila s tem, pa potem ne bi mogla zanosit in šla skozi vse agonije neplodnosti... Meni se zdi tvoja opcija vseeno lepša: imaš otroka in razen pomanjkanja časa in trenutno energije, vse možnosti odprte za srečno zvezo nekoč v prihodnosti. Sicer pa ni nikoli prepozno: poznam precej ljudi, ki so se našli zelo pozno - pa so čisto srečni skupaj:).

Torej, če povzamem: bila si naivna, on pa blesav in neodgovoren, rezultat je pa tvoja  krasna punčka - kar ok rezultat za eno "napako", a ne?


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ljudje smo egoistična in pragmatična bitja, ko iščemo zadovoljitev svojih interesov. Podobno si se obnašala sama-otroka si niti nisi želela-pa ga imaš. Če iščeš čistino v ljudskem razmišljanju in delovanju, jo boš težko našla, ker popolne čistine ni, so samo približki. Tebi se je žal zgodilo, da je oče otroka odšel, a tudi sama si imela določen delež pri tem. Ne opravičujem njegovega dejanja, a če boš razumela sebe in svoje motive, boš naredila naječ kar lahko. Njega ni več, z njegovimi motivi se ne ukvarjaj, ker je to skoraj brezpredmetno, razen če ne verjameš, da se nekega dne pojavi kot princ na belem konju. Realnost je ta, da si sama, in to je tisto, na kar se lahko nasloniš in iz česar lahko gradiš. Če ti je všeč ali ne in če se ti zdi prav ali ne.


Narava je ustvarila žensko, da otroka rodi.
Ni pa nujno, da vse pade na tvoja pleča, če ne želiš.

Bi se kar pospisala pod to, pa še nekaj dodala. Najprej bi ti res čestititala, da si se odločila za otroka, me pa je nekaj zmotilo v tvojem pisanju. Vedela si kaj bo, če otroka obdržiš in mislim da je bilo od njega to čisto fer, da ti je dal jasno vedeti, da si tega otroka ne želi. Po drugi strani si se odločila po svoje, obdržala otroka, sedaj pa iščeš neko pravico in zadovoljstvo, ker ti ne stoji ob strani in ker se ne zmani za svojo hčerko.
Veš realnost je pač taka, da nisi edina, da je na svetu veliko podobnih prdcev, ki otroka naredijo, potem pa se ne zmenijo zanj in ti, namesto, da bi se fokusirala na hčerko, jo imela brezpogojno rada, iščeš nekaj, kar se ne bo nikoli zgodilo, upaš da se vrne in da ti da...kaj? Denar, ljubezen, obljube?
Poznam punco, ki niti očetovstva ni hotel priznati, so ga 2 x klicali iz sodišča za DNK test...4 leta že ni videla preživnine ima pa od njenega rojstva svoje življenje in ga živi za hčerko. Nadaljuje po svoje, uživa in ne gleda nazaj.
pomoje ne vidiš realno, ker si še vedno zaljubljena vanj in ko te bo to minilo, boš videla, da se svet lahko vrti tudi v drugo smer.

Ni moja navada kritizirat ostale, ma vendar nisem mogla mimo te izjave.
Kako lahko nekdo reče kaj takega...."Vedela si kaj bo, če otroka obdržiš in mislim da je bilo od njega to čisto fer, da ti je dal jasno vedeti, da si tega otroka ne želi. Po drugi strani si se odločila po svoje, obdržala otroka, sedaj pa iščeš neko pravico in zadovoljstvo, ker ti ne stoji ob strani in ker se ne zmani za svojo hčerko."
Pardon, ampak kot je že sama povedala, kaj hudiča pa to spremeni? Ali to spremeni dejstvo, da je noseča? Ona se je ukvarjala z dvemi problemi, s tem, da jo je pustil partner in s tem, da je noseča. On pa očitno samo z enim.
Govorim iz lastnih izkušenj in lahko povem, da je odločitev, da ne obdržiš otroka zelo zelo težka, mogoče celo težja. Mnogo žensk se tega ne zaveda. Ampak so ti posegi zelo travmatični in po svoje zelo nevarni. Sama sem bila v isti situaciji, s to razliko, da sem se pustila prepričati v nasprotno. Starši so bili zelo proti temu, da bi obdržala otroka, sama sem pa mislila, da ne bi zmogla. Zelo veliko časa sem potrebovala, da sem si psihično opomogla, čeprav si oprostila ne bom nikoli. Sedaj, po 4 letih imam partnerja in nikakor ne morem zanositi. Mogoče je to psiha, mogoče je kaj povezano s tem, ne vem. Vem pa,da mi je zelo žal, da nisem poslušala svojega srca.

To, da si otroka partner ne želi, bi moral vedeti prej. Ko je že enkrat spočet je prepozno in nesmiselno in neumno se je umikati in tiščati glavo v pesek. Otrok je prav tako njegov, če hoče ali ne, če si je želel ali ne. On je "svoboden", tebi je pa ostalo ogromno dela in odrekanja. Te povsem razumem.

Zato punca drži se, prav si se odločila. Počakaj še kakšno leto in stvari se bodo obrnile na bolje, zagotovo.

Preberi naslov te teme...kje je resnica in kje je pravica.
Ni bilo nobenih laži, nobenih sprenevedanj-vsaj z njegove strani ne.
Ne, nisem na njegovi strani, še vseeno pa vem, da se zna in da preživet brez očeta. Bilo je težko, sploh s finančnega vidika. Torej tudi moj oče me je samo priznal in samo plačeval preživnino, se ponovno poročil in imel otroke z drugo. ga nisem pogrešala, ampak res nikoli. Če ne odraščaš in živiš z očetom, niti ne poznaš tega občutka kako je imeti očeta, ki te ime rad.
Vedela je da bo ostala sama, kaj še češ pri tem modrovati. Ima pa otroka, punčko in ker sem sama mama, vem,da je ljubezen do otroka dosti močnejša kot do kogar koli.
Ko bo pozabila, ko bo čas zacelil rane, bo prebrala ta post in se samo smejala sami sebi...verjemi.

Sam tebe mora pa res nekaj zelo mučiti, da v temo, ki govori o problemu partnerstva, vnašaš gnev do "države in njenih uradnikov". 

Nekadilec.






_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.