...odkar ga več ni!! 7 LET! Ne morem verjeti. Mojega očeta namreč. Umrl je pri 52 letih - rak. Še vedno mi je zelo hudo, še vedno me vsako razmišljanje o njem spravi v jok. Pomislim, da ga moj sinko ne bo nikoli spoznal, da ga ne bo mogel nikoli popestovati, da ne bosta nikoli kakšno moško rekla. Mislila sem, da ta bolečina sčasoma popusti, pa noče.

Oči, verjamem, da si sedaj na lepšem kraju, brez neznosnih bolečin, ki ti jih je prizadejala ta grozna bolezen. Verjamem, da nas gledaš, da paziš na nas. Kaj bi dala, da bi te lahko samo še nekrat objela in ti povedala, da te imam rada.

Vsaka izguba je težka, zato razumem tvojo žalost. 

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

To je moj največji strah, ostati brez staršev.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

 

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

Vem kako je to. Maja je minilo 16 let, odkar je meni oče umrl. Takrat sem hodila še v šolo in sem si rekla: še vedel ne bo, da sem šolo končala. Ko sem dobila otroke, pa sem si dejala (kot ti): nikoli jih ne bo spoznal.  Žalostno, ampak takšno je pač življenje in teba je živet dalje.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.

Te popolnoma razumem, sama sem izgubila mamo kako leto in pol nazaj...moram priznati ,d ame od vsega najbolj boli to, da nikoli ne bo mogla spoznati mojih otrok....

_____________________________

Beauty Comes With Dark Thoughts

 Razumem tvojo žalost, danes namreč mineva eno leto kar sem izgubila svojega najdražjega.

_____________________________

6.3.2005 prijokal moj sonček Ožbej!

100 ljudi in 100 različnih pogledov!

Ojoj UDB prosim te odpuščanja,da nisem takoj opazila teme.

Od srca iskreno moje sožalje,ker vem,kako ti je,pri meni se bliža,ko bo minilo eno leto,ko me je očka zapustil.