Živijo,
letošnje leto je sin začel jezikati (mislim da je to posledica vstopa v šolo). Kar koli rečem, začne jezikati in se dreti. Nekaj časa sem ga ignorirala, pa nič ne pomaga. Ker mi včasih popuščajo živci, prosim za kakšen preizkušen ukrep, da ga odvadim te navade,
lp

Ker sama še nimam tovrstnih izkušenj, ti ne morem pomagati.

Moj nečak je bil ravno tak oz. je še sedaj. Ko je prestopil prag šole, je ratal zelo jezikav, zadirčen, karkoli si mu rekel, naj naredi, tudi če samo domačo nalogo, je kar "znorel". Moja sestra je bila prav uboga, z lepa ni nič dosegla, če je dobil kakšno čez rit, spet ni zaleglo nič....mogoče za tisti moment.

Tudi nasploh v šoli so vsi učenci, v katerem je moj nečak, obupni, tako pravi razredničarka. Vsak je zase, vsak vsakega zatoži, so tekmovalni....

Meni je prav hudo, ko vidim, kako se obnaša. Sestro vem, da boli srce, očitno bi rabil tudi tršo roko očeta. Ne mislim fizično, ampak psihično, da ga še on malo "okrega". Sicer ga, samo čez čas je vse isto.

Zadnjič sem mu še jaz napela par krepkih, ker je še meni počil živec zaradi njegovega obnašanja. Sestra ima še enega 3-letnika, povrhu vsega je ponovno noseča in ob vsem tem ji že pojenjajo moči.

No, malo sem se razpisala, čeprav to ni moj otrok, ampak nečak. Mogoče bom tudi jaz dobila kakšen predlog, kako ga odvaditi tega. Star je pa 9 let.