ne vem če sem v depresiji že skoz od poroda ali kaj. je star 5,5 m
Če grem na sprehod pa neki tip čuden za mano gre, že mislim, kako me bo po hrbtu udaril, malega mi bo ukradel.
To je samo en primer, kake bedarije mi včasih grejo po glavi.

A je še katera tako čudna oz. bila???

Mogoče si sedaj, ko si postala mama, čisto prežeta z mislijo, da moraš biti odgovorna in dobro/zanesljivo/sigurno poskrbet za svojega .
Malo hormoni, malo pretirana skrb- po moje. Poskušaj se sprostit, nekaj skrbi pa preloži še na .

_____________________________

ROŽICA

Evo, tuki še ena blesava! Mene je tud najbolj strah, da bi mi kdo otroka ukradel. Vsem okoli sebe morim, da je nikoli ne smejo izpustit izpred oči niti za minuto. Če sva sami doma, me včasih kar nekaj popade in se zaklenem v stanovanje, ful se bojim, da bi ponoči kdo vlomil in mi jo vzel medtem ko jaz spim, pa ful je še takih primerov.
Po tv ne morem več gledat nič, kar je povezanega s pedofilijo, Maddie, kakršnimkoli maltretiranjem otrok,... Na vse sem občutljiva, vse me v živo zaboli in prizadane, pa še bi lahko naštevala. V glavnem, how sick is that

Ne vem, če je to, kar doživljaš (pa jaz tudi), poporodna depresija. Prej pretirana skrb za svojega otroka. Jaz si pomagam tako, da zavestno odmislim in odženem slabe misli, ne dovolim si tega razmišljanja. Naši otroci so pač naša šibka točka.

Priznam, tudi jaz sem imela take misli, pri prvem se mi zdi. Kar bala sem se, da mi ga bo kdo ukradel. Pa enkrat sem bila sama doma in sem bila čisto panična (ja točno tistega Pluta so iskali), in sem si mislila, da sigurno hodi okrog naše hiše.  In sem zaklepala vrata ko nora. Potem je pa počasi minilo.

_____________________________

http://www.ednevnik.si/?w=Margareta

Glede na to kaj se dandanes dogaja okoli nas, po moje nisi nič blesava!
mene je tud včasih ful strah, pa še kaka čudna ženska tak gleda  v vozek, da je kr kriza

pa še neki meje zmotlo v vaših postih...a drugače se pa ne zaklepate v stanovanjih?

Mene tudi tako skrbi za malecko. Da je ne ukradejo in odpeljejo...
Pa vse me prizadene, kar se otročkov tiče. Pa me že eno leto drži in me ne mine. Pa me najbrž še dolgo ne bo.

Po moje to ni blesavost ali pretirana skrb, ampak konkretno, do zvrhane mere, razvit materinski nagon . Saj je najbrž po eni strani boljše, da nas malo preveč skrbi za naše zakladke, kot pa malo premalo.

Zanimivo, da kokr sem drugače panik na to, da bi mi ga kdo ukradel še pomislila nisem. Morda zato, ker živim v majhnem kraju.

Me pa prizadanejo veliko bolj stvari, ki se tičejo otrok. Zadnjič sem brala od ene punce, ki je šla delat splav, ko je bila v 13. tednu in se mi je skoraj zmešalo, ko sem pomislila, da sem jaz v tem času na NS že videla moje dete. Pa sem drugače kar liberalna in ne obsojam, ampak to me je pa tako prizadelo, da sem še zdaj jezna/žalostna.

Nisi blesava in verjetno se nas večina mamic tako počuti. Sploh prve mesece sem bila tudi jaz mal blesava od skrbi, da bo tamala kar nekam zginla, da jo bo kdo odpelu, da bo nehala dihat... Take misli se me še danes lotijo ali pa da bo padla v morje, ko smo na sprehodu, da jo avto zbil, ko greva čez cesto ipd.

jest sem že 3.5 leta blesava

tud jaz se podpisem.jaz se ful sikiram glede svojega soncka.v porodnisnici je enkrat tko tdro zapanckov da sem se tko ustrasla in zakricala da sem punco k je lezala z mano v sobi na noge vrgla.od takrat po noci sploh nespim mirno.vsak premik slism,po stokrat po noci ustanem pa ga pogledam.delam paniko iz majhnih stvari.ko mi en dan ni kakal sem tako paniko zganjala,svojo mami na dan stokrat poklicm pa sprasujem za vsako stvar.kaj ces take smo pac mamice.k samo pomislm na zenske ki so zavrgle svoje otroke mi kar slabo rata.take je trba sam dobesedno zadavit.

_____________________________

TEO PEJIĆ 26.1.2008
http://liliteo.moj-album.com/

pol nas je več blesavih :D

Jaz sem tudi taka.....

Šele ko sem prebrala kaj se vam dogaja ugotavljam , da tudi sama nisem diht. Meni pa ves čas gre po glavi, da bo mi iz rok padel! Vsakič ko ga vzamem iz posteljice imam to pred očmi. Še huje je, če ga kdo drugi pestuje......marija božja sploh se ne morem rešit tega občutka! To mi je drugo dete in ne  spomnim se da bi imela podobne težave pri prvem.

Hallo,
medika1 imam jaz isto veš, pri prvi ni blo tko očitno občutno, sedaj pa je. Punce zdi se mi da nismo ne blesave in nič ampak smo v polni pripravljenosti za naše malčke, v naprej poskušamo preprečiti njihov neobstoj- če se lahko tako izrazim.
Kar pa se tiče splavov in ostalo pa naj povem da meni osebno se zdi da so to ženske brez srca, imam prijateljico ki je to naredila(2 je že imela, sedaj jih ima4) pa je rekla da ji je še danes fuuuulll hudo-ni mogla drugače- jaz pravim da je vse možno spremenit, a ne?
Kakor koli nismo nore temveč zaljubljene v svoje  in tako je prav, kdo pa naj bi skrbel za njih če ne me?
LP



_____________________________

Sreča moja so moji sončki, ki sto po čudežu prišli v moje življenje....Čeprav je mami biti težko je to najlepša naloga, ki jo ena ženska lahko ima...

jaz niti pomislim ne, da bi mi mojo princesko kdo ukradel. ne tega strahu nimam. imam pa tri druge  .

prvi je ta, da mi bo padla iz rok, recimo, ko jo nosim po štengah, ja tega me je noro strah (pa mi še nikoli ni padla ali se sploh konkretno udarila),

drugo: enkrat je ful trdno zaspala, pa nisem videla dihanja, mislim, da se v življenju še nisem toliko ustrašila, sem jo kar dvignila pa mal trest začela, da se je revica zbudila. od takrat zvečer pred spanjem vedno preverim, če je vse ok, pa v avtu, ko mi zaspi v lupinci me je tud groza

tretja stvar: ko jo folk boža po rokah al pa če grem v kak trgovski center tud vidim kakšne vse nore bolezni bo staknila, tega me je tud grozno strah in mi gre folk, ki rine vanjo ful na živce


ja mame smo


_____________________________

čebelica Lana in trotek Nejc