moj otrok je star 8 let, čeprav se predno gremo v trgovino lepo zmenimo kaj bomo kupili, vedno vidi kaj kar mu je všeč in bi to imel. Noče razumet, da plače ne morem zapravit v enem dnevu, da imam položnice še. Če ne kupim se skriva med policami in noče ven, včasih se tudi cmerit začne. Večkrat, če imam dovolj denarja popustim, vem da to ni prav.Mogoče res nima nekaterih modnih igrač ki jih majo njegovi sošolci, osnovno mu pa nič ne majnka. Ima dosti igrač, Največkrat proba dobit na foro to imajo vsi drugi otroci. Včasih si da dopovedat, včasih mu pa moram obljubit, da mu bom za rojstni dan ali pa ko plačo dobim kupila. 

Pri teh leti mislim, da bi moral že razumet....sicer pa pa me vse to še čaka in bo lahko pri nas isto....

1. ne bi ga vzela sabo v trgovino (če bi imela možnost, da otrok ostane doma)
   
2. Če bi me izsiljeval s tem, da se skriva med policami, bi šla kratkomalo ven in trogovine in ga čakala pred vrati. Verjetno bi si hitro premislil in tudi sam odkorakal vn.

Gospodinjska pomočnic praviš? Najti primerno osebo ni enostavno.
Ko nas je naša Francka po 25 letih "zapustila" in se zasluženo in dokončno upokojila, sem iz iskanja primerne gospe naredila skoraj drugi doktorat ...

Skoraj dva meseca sem spraševala prijateljice in znance, pa so bila vse njihove Jožice (in Fate seveda) s katerimi se kar niso mogli prehvaliti polno zasedene in niso sprejemale več novih strank. Ali pa so tudi sami iskali novo gospodinjsko pomočnico, ker z obstoječo niso bili zadovoljnji.
(tako ti tud jaz žal ne morem pomagati. "Mojo gospo" sem priporočila dvema prijateljicama, tako da je zdaj resnično polno zasedena)

Na koncu sem dala v oglas v časpošis DELO in na dan objave se začel zvoniti telefon ob 6 uri zjutraj. Brez pretiravanja je do večera klicalo več kot 100 žensk.
Če me niso uspele prikicati (ker sem imela zaseden telefon), so mi pošiljale SMS.

Še isti popoldan sem GSM za en dan izključila in rekla DOVOLJ. Naredila sem si ožji izbor 20 kandidatk, jih poklicala nazaj in na koncu izbrala 3 ter jih povabila na "testno" čiščenje stanovanja , ki sem ga seveda pošteno plačala.
Izbor med temi tremi "finalistkami" pa je bil neverjetno enostaven. Ena je bila super, dve pa popolnoma zanič.

Torej moj nasvet pri iskanju:
- Če ne dobiš primern gospe z referencami potem daj oglas "iščem pomoč v gospodinjstvu" in tvegaj nekajdnevno zvonenje GSM
- Ko zbiraš med tistimi, ki kličejo, se izogibaj "mladih upokojenk" in brezposelnih žensk, ki nimajo prakse kot gospodinjske pomočnice.
- Za generalna čiščenja (med katera štejem tudi tedenska) potrebuješ žensko s kondicijo in prakso.
- Ko sem takim, ki so ob branju oglasa dobile idejo kako zaslužiti dodatni tolar omenila, da bomo začeli z generalko in čiščenjem oken, je vsem po vrsti vzelo sapo. Večina si je namreč predstavljala, do bodo enkrat tedensko prišle pobriskat prah in posesat.
- Izogibaj se študentk-večinoma se izkažejo za nepraktične in nezanesljive. Jaz pričakujem, da bo stanovenje vzdrževano tudi v času izpitnih rokov.
- Na koncu se pogosto izkažejo kot naboljša izbira gospe iz bivših jug. republik, ki si na ta način popravljajo svoj standard že desetletja.
- Iz varnostnih razlogov je dobro, da izbere gospo z imenom in priimkom, stalnim bivališčem in stalno zaposlitvijo - taka zagotovo ne bo pobegnila s tvojim TV in PC.

Pa dobre živce in velike sreče pri iskanju

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja tudi moji so taki. Ajd Tia še ne, je še premajhna, srednja si je do sedaj še vedno nekako sporazumela z mano, medtem ko sin (7 let), on pa se je pripravljen skregati, dreti, kar sredi trgovine. Nekaj časa sem to trpela, sedaj... če gremo v velik mesečni nakup, se zmenimo za eno malo boljšo stvar, čez ostali mesec, pa hodim v trgovino kar sama. Jaz ali pa mož. Tako jima vedno prinesem kaj drobnega, kar imata rada, čokoladice, žvečilne.... Sedaj pa, ko je v CCC džungla, pa itaq noče več nihče zraven. To je to. Daj ga v varstvo, pa pojdi sama, ali pa se enostavno ne sekiraj in vztrajaj pri svoji odločitvi, da je NE - NE. Saj se bo naveličal. Pa veliko sreče.

Moji otroc so še majhni a vseeno: kaj bi naredila:
- šla bi iz trgovine in ga pustila v njej, pa čakala pred vrati al pa mal stran (to je moja mami naredila pri meni in očitno je palilo )
- ga pustila doma
- vstrajala pri tem kar sta se zmenila, ena stvar in konec, pa naj se dere in skriva pa govori da imajo drugi kokr hoče, to popuščanje je najslabše.

LP


_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Se strinjam s punčico

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Pa res, ,
sem jo ze skopirala na pravo mesto....

Meni pa se zdi, kot da se bojis lastnega otroka. Pa kaj potem, ce se zacne jokat in cmerit v trgovini.
Po napisanem sodec je tvoj otrok mali nevzgojen razvajencek, ki ne poszna besedice NE. To, da te 8 letnik ne uboga ter se skriva med policami, ko ga poklices za moje pojme pac ni normalno.

Ne glede na kolicino denarja, se otrokom ne kupuje kar vsega po vrsti. Se najmanj pa se jim je treba za to opravicevat.  Konec koncev poloznice otroka tudi popolnoma nic ne zanimajo, niti ni potrebno da bi jih. Bistveno je to, da ga cimprej naucis , da bi zacel brez vecjih travm sprejemati dejstvo, da v zivljenju pac ne bo dobil vsega in da ni nujno, da ima vse tisto, kar ima njegov sosed, prijatelj, sosolec, pa po moznosti se kaj za povrh.

Ja, moja je tudi včasih marsikaj takega probala:

"Vsi imajo to, samo jaz ne?" Kaj me pa brigajo ostali otroci. Mene brigaš ti. In če tega ne boš imela, ne boš nič slabše živela. Tega ti kupila ne bom. Pika!

"Skakanje med policami" Če skače med policami in ne neha kljub opozorilom, ga odpelješ v avto, in ga pustiš tam, sama pa greš do konca v miru v trgovino kupit, kar pač rabiš. To sem že naredila.
Lahko namesto tega ti odideš iz trgovine, kot je napisala punčica, to tudi ni slaba ideja. Samo se mi zdi, da take sorte otroke to nič kaj ne gane, vsaj moje ne bi. Ona bi raziskovala naprej do nezavesti, brigalo bi jo, kje sem jaz. Če pa ni take sorte, potem bi pa to bila čisto fajn ideja. Pri marsikom bi užgalo.

"Hoče da mu kupiš" Jaz povem, da če mi še enkrat reče, da nekaj hoče, da ji niti tistega ne bom kupila, kar ponavadi vendarle kupim (npr. en sokec ali eno reč za 70sit, na kar ponavadi pristanem) in se te obljube tudi držim.
Če se je drla, kot majhna, sem jo pustila dret, in to sredi trgovine, me je tako zjezilo, da se je drla, da za inat nisem popustila - hujšega vzroka za mojo trmo mi ne bi mogla dati. Če bi se pa pri 8. letih še drla, pa cmerila, bi ji pa isti hip razložila, da če ne neha TAKOJ!, da bo kaznovana (konkretno kazen bi ji povedala, npr. da ne bo smela ven, ko prideva domov ali pač nekaj, kar njej veliko pomen, v tvojem primeru bi rekla, da ne dobi niti ene same reči en mesec IN BI SE TEGA DRŽALA.

V bistvu si problem ti, ne otrok, ker popustiš. Če bi otrok vedel, da ni šanse se tako vesti, se tako vedel ne bi. Pri teh otrokovih letih ti mora biti jasno, da te je čisto dobro razumel, kaj bi ti rada od njega, ampak mu je vseeno zate, noče ti ustreči, ker je vseeno, če ti ne. On ne trpi, če ti nagaja. Trpiš edino ti. IN ker preveč trpiš ob misli nanj (trpečega), mu popustiš. Če bi se naučila , da ti ne bi bilo težko ob misli na "trpečega" otroka (ko ne dobi nekaj v trgovini), bi tvoj otrok ne zahteval več od tebe, da mu nekaj kupi.

gina vse lepo in prav ampak da pa otroka v avtu pustiš, ob tem pa me je groza, le kako lahko to narediš, saj nikoli ne veš kaj se z otrokom v avtu dogaja

si pa dosti upaš, ne glede na to da je otrok tvoj

Eh, daj no mir. Otrok ni več star 3 leta! To seveda ne narediš v tropski vročini, pa tudi ne na parkingu pred btc-jem. V normalnih okoliščinah se 6-letniku ali starejšemu nima kaj več zgoditi v avtu, kot doma. Prej manj. Meni se zdi, da starši moderne dobe otroke čisto preveč ščitijo pri preveliki starosti. otroka še pri 7. letih ne pustijo samega na ograjenem igrišču, da o tem, da ga pri 7. letih ne upajo pustit doma za 5 minut samega tudi ne govorimo, ali o tem, da je za moje pojme čisto komot sposoben iti v trgovino, če pač ne hodi čez kake ceste. Namestio njega mislijo vse,  potem se pa čudijo, kako to, da je otrok neodgovoren. nikoli mu niso pustili odgovornosti, ne more biti. To je bolezen modernih otrok. No, v resnici kake polovice njih. Vsak dan preizkušam na svoji koži to. Aja, a veste, da ko vprašam prvčke, kaj morajo doma delati, je odgovor vsako leto, da nič, razen svojih igrač pospravit. NI jim treba zložiti iz stroja ali v stroj, ni jim treba postelje pospravit, posesat, iz vrečk zložiti, ko pridejo iz trgovine, ni jim treba iti peš v šolo (s starši seveda), ampak jih pripeljejo, ni jim treba niti samim obuti rolerjev, ko gredo rolat. V bistvu enkrat na pol leta tudi vse to delajo, ampak redne reči pa nimajo. NIti svojim domačim živalim jim ni treba hrane dajat, niti pucat za njimi. NIČ. Živijo kot v hotelu, pričakujejo hotel s hotelskimi uslugami. Neodgovorne in nesposobne jih naredimo mi. Otroka pustit v avtu je veliko bolj odgovorno in varno, kot pustiti ga, da sam leta med policami v trgovini. Tam pa se mu v resnici lahko kaj zgodi, ko ga ne vidiš, kajneda?!

Gina kadar ti odgovarjaš pred mano mi ne preostane drugega , kot ,da se strinjam s tabo .Zgleda imava isti pogled na vzgojo.
Jasnika - Predvidevam ,da Gina ni otroka pustila v avtu samega pri treh ali petih letih.Zgornji post govori o 8 letnem otroku.Toliko star otrok je lahko tudi že kakšno urico sam doma, pa mu ja menda nebo ,kaj hudega tistih 15 min v avtu.

Se mi zdi, da pri osmih letih zelo dobro razume, da vsega ne more imeti in da vseh stvari sploh ne potrebuje, pa tudi to, da imajo starši omejena finančna sredstva. Tako za njegove stvari kot za marsikaj drugega.

Se prav lepo spomnim svojega prvega ponija pri šestih letih. 150 takratnih jurjev je šlo z moje knjižice, še nekaj jurjev čez pa sta dala starša. Res je, da sem (bila) dobra v matematiki, vendar kljub temu menim, da se da otroku pri osmih letih dobro razložiti tako pomen denarja kot načine njegove (ne) potrebne porabe.

hm, starši moramo v svoji glavi postaviti meje in od le-teh ne odstopati. razen seveda v izjemnih okoliščinah. ampak moje mnenje je, da pri takih rečeh ne rabiš čisto nič popuščat.

zaradi tega otrok ne bo imel nič manj, morda bo celo kaj pridobil.

moja je stara 19 mes. in že zelo dobro razume kdaj gre čez mejo (pa mimogrede, je zelo naporen in svojeglav otrok). tudi vzrok in posledica sta ji je že precej jasna pojma. saj me preskuša na vse možne načine. če ne zaleže 1000 kratno pojasnilo, jo odnesem ven npr iz trgovine in ji kasneje še 100x pojasnim zakaj sem jo odpeljala ven. in tako vsak dan, včasih se počutim že kot zlajnana plošča. ampak zadeva dela. vedno bolj in bolj se da z njo razumno pogovarjati. če bom pa v trenutku slabosti popustila, bo pa to takoj izkoristila in ves trud je bil zaman.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Se strinjam z Magi. Moj fant je star 20 mesecev in on vedno ponavlja eno in isto kar ne sme, jaz pa mu vedno ponavljam eno in isto, da to ne sme, Kot pokvarjena plošča.  Zakaj ne zaleže? Še vedno namreč prestavlja in vklaplja tipke na pečici... in druge stvari. Od tega se bolj utrudim, kot od fizičnega dela. Je zelo zahteven fant in rabi ogromno pozornosti.

Anonimna poiskusi z žepnino. Mi smo pred dvem letoma rešili te težave z žepnino.  Vsak mesec dobi vsak izmed njih 5000 sit in z njimi lahko svobodno razpolaga. Tamala (7 let) pa 1 leto.Če jih zapravi prvi dan njegov problem, bo pa cel mesec brez. verjemi, da to bo prvič naredil, potem pa ne več. No vsaj moje izskušnje so take in otroci so različni, toda pri mojih je to vžgalo, mnogo bolj kot moj odhod iz trgovine, prijokali ali mulasti so prišli za mano tod a naslednjič se je takšno obnašanje ponovilo. Moj sin je tudi bil mojster izsiljevanja in ko je videl, da odhajam iz trgovine, mi je že doma začel težit kaj zahteva, da kupim. Zdaj dobijo 5 jurjev,hranijo jih v svoji denarnici. To pomeni, da jaz kupujem hrano. bonboni,lučke in lizike sem ne sodijo. Plačam še inetersne dejavnosti (treninge, glasbeno šolo, jezikovni tečaj), pa najnujnejša oblačila in obutev( če hočejo kaj več morejo sami), pa seveda šolske potrebščine, pa tudi, če gremo na izlet vstopnine.Sladoleda pa ne. S tem so se naučili, da ima mesec 30 ali 31 dni in da je treba denar varčevat, ne pa kupit vsako bedarijo. S žepnino smo tudi ukinili tisto stvar, ki  so jo lahko do 100 sit vizbrali zmeraj v trgovini. Biti moraš pa dosledna in točno določi meje kaj kupuješ ti in kaj on. Če izbere recimo dražje hlače kot si zanje pripravljena odšteti ti naj doplača, če noče ali nim adovolj denarja, se bo pa mogel sprijaznit s tistimi, ki si jih izbrala ti. Mu kar mirno reci te ali pa nobenih in pojdi dalje. Z 11 letno hčero sva prejšnji mesec kupovali sandale. Rekla sem da smejo sta do 5 000 sit ona pa je htela ene za 7, sem ji rekla naj doplača. Je rekla da potem ne bo imela več denarja. Sem ji rekla: tvoj problem, potem pa vzami ene do 5 000. In jih je. Smo bili te dni na eni prireditvi kjer so štanti in luna park.  Je mala najprej videla neko bedarijo za jurja, ki se sveti v temi, le . Boljega izraza za tisto reč res ne morem najti, sem ji rekla naj dobro razmisli, če je to pametno, ker gori le 1 noč. Ni vzela. No sin pa je kupil za 2000 sit nogometno majico. Jaz sem rekla, da n ekre jih ima dovolj, ker pa pravi, da Balaca more imeti jo je pač kupil. Z avtomobilčki se pa na moje presenečenje ni noihče peljal, ker so vedeli, da bodo mogli iz svojega dat. So se le po napihnjenem toboganu spuščali, ker sva rekla, da eno stvar v lunaparku plačava midva. So vsi trije to izbrali pač. No hamburgerje sva jim pa tudi midva kupila, ker smo se zmenili, da bo tokrat to namesto večerje. Sem se včasih kar bala it na dopust, ker so nam dobesedno grenili dopust z luna parkom pa samo enkrat še z avtočki, pa samo enkrat še trempolin, jutri pa ne. Drugi dan se je pa zgodba ponovila.
No v avto pa jaz svojega ne bi zaprla zato, ker bi v tistem besu zlasti sin, da ni dobil željenega zagotovo nekaj ušpičil v avtu. Vsak svojega otropka pač najbolj pozna. Kaznovala ap sem že za grdo obnašanje v trgovini kot je predlagala Gina in sicer s prepovedjo igranja igric na pc. Pa še nasvet Laluni. Pusti, da se rahlo opeče. Otrok sicer razume, da ne sme a ne razume pojma opeči se. Moja velika se je enkrat opekla pri dveh letih, ko sem iz pečice dajala pecivo, od takrat jo je pustila pri miru. Prej pa je navkljub opozorilom kar prižigala in dajala roke na plošče. Sin pa je nosil okrog pecljate kozarce in ko jih je preveč stisnil so se peclji odlomili, se je malo porezal. Tudi on jih je potem pustil pri miru. Je od takrat dalje vedel kaj pomeni porezat se.Ne me pa narobe razumet, da sem rekla se mora močno opečt, bog ne daj. Morda bo dovoj, če mu boš na vročo ploščo malo prtisnila prste, pri mali je to zadostovalo. Žal se najbolj na izskušnjah učimo.

_____________________________

Počni kar ti je volja, le poskrbi , da s svojimi dejanji ne prizadaneš drugih