Najraje bi se zjokala s tabo. Hudo mi je zate, čeprav nisem nikoli tega doživela (upam, da ne bom nikoli), si lahko predstavljam, kako je izgubiti otroka, pa četudi še nerojenega. Verjamem, da se bojiš ponovno zanositi, vedno je strah v tebi, da ne bi bilo spet kaj narobe. Ne vem kaj naj ti svetujem. Upam, da boš spet ta strah premostila in poskusila ponovno in da bi naslednjič res donosila brez problemov in rodila zdravega otročka.
Vso srečo ti želim in upam, da ti bo mož v čimvečjo tolažbo.
_____________________________
Čas ne čaka nikogar.
Uživaj vsak trenutek, ki ti ostane,
kajti ta ima vrednost
A so te že kdaj UZ temeljito pregledali?Ker moja kolegica je imela enake težave in so ugotovili da je imela manjšo pregrado in jo nobeden do takrat ni videl.( šele ko je prišla do 5 ginekologa) Je imela pa tudi 3 splave (12,18,26 teden)ko pa so to uredili je normalno donosila.Želim ti veliko sreče pri nadaljnih donositvah.In da bi čimprej videla svojega .
Boli tudi mene, ko berem take zgodbe. Želim ti iz dna srca, da bo v tretje šlo tako kot je treba!!! Bodi močna pa vso srečo.
_____________________________
pozdravček od mene
Včasih sonček2*, zdaj pinkiponki
Taja 13.10.2004
Jaš 27.9.2006
Tin 1.6.2009
http://www.moj-album.com/album/6793309/
Ljuba mamica meli, težko mi je, kot vedno, ko berem zgodbe s tega foruma, sem ti pa hotela povedati, da je moja prijateljica (s težavami) donosila samo dva otroka od trinajstih nosečnosti. Kako ji je moralo biti ob ostalih enajstih, si niti predstavljati ne upam. Kljub temu pa danes pravi, da bi za svoji dve deklici šla še enkrat skozi vse to.
Hudo Srečno v naprej...
meli23 sožalje ob izgubi.
Niti predstavljati si ne morem kako trpiš. V mislih sem s tabo in s tvojimi pikicami
_____________________________
09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA
ojla...
...žal mi je , resnično mi je žal za tvojo punčko, ...vendar vedi da te razumem in s tabo...enako se je meni priptilo še ne 4-i mesece nazaj...v 23- tednu sem zgubila, oziroma bolje rečeno porodila mrtvega otroka...nisem ga zgubila, rojevala sem z vsemi bolečinami in popadki vred, celih 12-ur...
...spet so se odprle rane, samo pomislim nate in kako zelo hudo je in kako zelo trpiš...
...vem, da so mi govorili, da bi bilo lahko še slabše...pa zdravniki mi niso dali nobenega konkretnega odgovora!
...samo nekaj ti povem...če si res zelo želiš dobiti odgovor, kako in zakaj se je to zgodilo...res je da pravijo zdravniki, da se v večina primerih kar zgodi,..ampak se ne..za vsako stvar je odgovor, sedaj je samo vprašanje, koliko se bodo potrudili,,,jaz vem da so se pri meni dosti premalo..ker če bi dali še na genetske preiskave, bi vedeli dosti več...zato ti samo povem...VZTRAJAJ in zahtevaj!!! drugega ni...drugače nikoli ne boš izvedela...
Drži se..izjokči se...in piši kaj..lahko ti edino to povem, da je tako malo lažje..s časom, postane še lažje...in ni hudič, da ne bi naslednjič, tudi me postale mamice...
pa SREČNO!!!
_____________________________
Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84
Iskreno sožalje ob izgubi tvojih angelčkov.
Tudi jst sem izgubila sinčka v 24. tednu,ki je še dva dni živel. Potem sem zanosila po 9 mesecih in zopet rodila v 26. tednu hčerkico. Na srečo je preživela. Meni so rekli,da maternica ne prenese teže nad 1 kg,zato sem trikrat prezgodaj rodila. Na srečo,ta prvo hči šele v 34. tednu,ampak.....
Žal mi je zate in za tvojega moža. Vem,kakšno bolečino preživljaš. da bi ti svetovala,kakšnega zdravnika....ga ni. Jst naj bi tudi imela ne vem kakšno specialistko pri ta tretji,ampak....na srečo se je dobro izteklo.
Mir s tabo in s tvojimi angelčki.
_____________________________
* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*
ob izgubi čutim s tabo in ti izrekam iskrene sožalje.
Ob smrti otroka doživimo in preživljamo, verjetno, najtežje, obdobje v našem življenju. Ob tem se nam sesuje svet, moramo ga znati zopet sestavljati in se postaviti na noge. Mogoče se kruto sliši ampak ne zgodi se tako poredko, da je ta naš nosi svet potem lepši vsekakor pa bolj bogat. Seveda se to ne zgodi čez noč - potreben je čas. Potreben je čas za žalost, za
žalovanje, ki mora biti, potreben je čas, da sprejmemo izgubo in se naučimo živeti z njo. Potem ne boli več tako.
Draga MEli, pišeš, da včasih ostaneš sama z bolečino. to pa tako razumem. Konec koncev smo sami s svojo bolečino in samo od nas je odvisno kaj bomo z njo naredili. Meli, prav je, da pusitš solzam prosto pot.
Čakaš na obdukcijski list. Upam, da boš dobila odgovore čepravse velikokrat zgodi, da nikoli ne najdemo vseh odgovorov. In veš, pride čas, ko jih niti ne iščemo več. SI pa vobdoboju, ko želiš vedeti vse in še več. To poznam iz lastnih izkušenj. Bila sem na dveh genetskih posvetovanjih itd... a nisem postala mirna. Veliko sem izvedela a zdelo se mi je, da ne vem ničesar. Mislima se, da kom bom izvedela za izvide mi bo lažje. A ni res. Bolečina je ostala enaka. In večni zakaji ? No ja, včasih se še pojavijo. Vendar ni več tistega nemira v meni. Tudi pri tebi in pri ostalih bo tako.Draga Meli, predvsem si morata vzeti čas. Čas do druge nosečnosti. Čez nekaj časa ne bo več tako bolelo. Meli, želim ti veliko moči in poguma in veš, na koncu tunela je vedno svetloba. Tudi zate bo.
Vsak mesec podarjamo bogata darila nosečkam, družinam z novorojenčki, malčki in otroki, parom, ki si želijo otroka in ženskam, ki bi se razvajale.
Klikni in izberi svoj darilni paket!