Forum: Nosečnost

Spontani splav

izguba otroka

1

30.04.2008, 18:57

snezana7

12

v petem mesecu nosečnosti sem izgubila punčko, zaradi unetja, morala sem jo rodit, zanosila sem po IVF. user posted image meni se meša kako naprej? v lj hodim že 4 leta po 8 transferju nama je končno uspelo in nato katastrofa.

< Sporočilo je popravil snezana7 -- 30.4.2008 19:07:34 >

30.04.2008, 19:04

alja

1889

user posted image

En zate in za tvojo družino

_____________________________

25.08.2005 Alja

Vse v življenju enkrat mine! Sreča, žalost, smeh in solze; vse je le trenutno stanje. Zato uživajmo vsak trenutek posebej in bodimo srečni.

30.04.2008, 19:06

lyra*

1477

user posted image Groza

Bodi močna

_____________________________

Za vsakim dežjem posije sonce!! :)

30.04.2008, 19:11

sonček33

11583

user posted image
snezana žal mi je.

_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

30.04.2008, 19:13

snezana7

12

hvala za spodbudne besede vsaki dan se s soprogom trudiva da bi ga preživela. pokonci naju drži le upanje da nama bo spet uspelo

30.04.2008, 19:13

ada2

7402

user posted image pa zakaj se take stvari dogajajo?

_____________________________

Besedo KONTRA s proti razložimo in CEPCIJA je jasna brez vprašanj, tako se s kontracepcijo borimo, da bi bil na svetu kakšen cepec manj!

Ada vas ´ma rada!

30.04.2008, 19:17

Anonimen

user posted image

Moji sosedi se je to zgodilo, veliko neuspešnih IVF, potem in UPN v osmem mesecu nosečnosti, otrok takoj umrl........zdaj ima dva zdrava fantka.....držim pesti, da bosta naslednjič dobila tako željenega - ne smeš obupati, čeprav je zdaj težko!!!!

30.04.2008, 19:32

metuLJchy

760

joj ubožica user posted image bodi pogumna in močna, da prebrodiš te težke čase Pusti čustvom, da najdejo pot ven, poišči bližino domačih...

30.04.2008, 19:43

Rakica_80

3198

user posted image Res mi je žal........

30.04.2008, 20:42

Naja30

9878

Žal mi je. Bodita močna z možem. user posted image

30.04.2008, 21:58

špelin@

16873

Srce se mi trga... user posted image

Iz vsega srca najgloblje sožalje

30.04.2008, 22:44

vesel

770

Zelo mi je žal za izgubo otročka user posted image
Držita se in veeeeelliiiikkkooooo

_____________________________

druzina je zame vse!!

02.05.2008, 12:05

silvya

1770

Tako mi je hudo, ko berem kaj takega. Ker vem kakšno grozo doživljaš. user posted image

Jaz sem svojo punčko izgubila na koncu nosečnosti. Povem pa ti tole, da bolečina počasi mine. Ostanejo grenki spomini, a počasi se vendarle lažje živi in vsak dan boš bližje temu cilju.

04.05.2008, 11:38

mimi81

65

Snežana, user posted image s tabo, ker vem, kako hudo je. Tudi sama sem v tem obdobju nosečnosti ravnokar izgubila punčko. Ko bo preteklo dovolj solz, sem prepričana, da bo tudi nama lažje.

04.05.2008, 17:57

bastian111

800

Snežana ne nejdem besed in vem da jih ni ki bi te potolažile.Povem pa ti samo ,da čas je dober zdravilec.Sama sem šla skozi to dvakrat in vem kako težko je.Pošiljam ti lahko samo user posted image Lp Darja

04.05.2008, 20:46

VITA74

773

Tudi tebi draga Snežana veliko user posted image

izjoči bolečino in utrdi svojo vero, da bo tudi za vaju prišel dan, ko boš v rokah imela zdravo in veselo štručko...
srečno

04.05.2008, 20:51

Pikica5

925

Snežana velik in močen objemček user posted image

_____________________________

Vse ceste, ki vodijo do želje človekovega srca, so dolge. Joseph CONRAD

Mi imamo pa tri sončke, dvojčka Taja & Maja ter malo Lano :)

28.01.2015, 08:27

LadyWinter

8

Pozdravljene vse skupaj ! Preden karkoli rečem in napišem naj povem, da več kot samo občudujem prav vsako izmed vas,mamic, ki ste morale skozi največjo bolečino tega sveta... Zame ste res borke, spoštovanja vredne ženske, da so po vsem tem sploh še pripravljene živeti naprej.. Tudi sama sem mamica dveh otrok in že samo misel na to, da bi ju lahko izgubila me pahne v pogubo Tako, da... Spoštovanje prav vsaki izmed Vas.... Oglašam se Vam, ker delam diplomsko nalogo z naslovom ''''''''Izguba otroka v perinatalnem obdobju-izkušnje mater v slovenskih porodnišnicah''''''''. Verjetno mislite, da sem nora, da sem kaj takega izbrala, vendar me je zgodba zelo dobre kolegice, ki je otročka izgubila v 6.mesecu nosečnosti tako zelo prizadela-deležna je bila namreč zelo surove, grobe, nečloveške obravnave v porodnišnici s strani zdravstvenega osebja, da me je to totalno raz******* sploh, ker gre za poklic v katerem si jaz želim delati, za katerega študiram in od katerega se zahteva in pričakuje kar največ senzibilnosti in empatije pa še to ženskam, ki se jim je podrl svet in so izgubile nekoga za katerega so bile pripravljene živeti. Zadeva se me je tako zelo dotaknila in me prizadela, da sem se odločila reskirat in malo potipat to zadevo, kaj se v tem zdravstvu dogaja. Vem-zadala sem si zelo zelo trd oreh in s tem, da sem se za to odločila reskiram svojo diplomo ampak, kot pravim- v to sem se enostavno MORALA podat !! vest mi ne da miru sploh pa, ker se s tovrstnimi situacijami v zdravstvu skoraj nihče noče ukvarjat in se vsi temu raje ognejo... zdi se mi, da so te izjemne ženske deležne premalo pozornosti in čeprav vem, da neke bajne revolucije na žalost ne moram narediti, moram vsaj načeti en mali korak... Tudi sama poznam kar nekaj mamic, ki so morale skozi to in po njihovih pričanjih ni problem v tem, da one ne želijo govorit o tem ampak je problem v ljudeh okoli njih-oni ne upajo in nočejo spraševati. in točno to se je zgodilo, ko sem ljudi spraševala, če slučajno poznajo koga, ki je izgubil otročka od nekako 4.meseca nosečnosti naprej in odgovor je bil v večini ''''''''ja, poznam, ampak raje ne bi, ne upam omeniti ali so pripravljene sodelovati''''''''.... Tako, da ste moje edino upanje prav ve. Rada bi vam posredovala link do spletne ankete z omenjenim naslovom in upala, da bi se na vprašanja odzvalo čim večje število žensk. Je pa stvar striktno anonimna in niti jaz nimam vpogleda v to kaj katera odgovarja...Skratka, v stvar sem padla z več kot le dušo in telesom. Vem, kompliciram si življenje ampak to enostavno moram storiti . Za Vaš odgovor se Vam že v naprej lepo lepo zahvaljujem. In še enkrat, s kar največjim spoštovanjem. Teja*

PS/ V poštev bi mi prišle ženske, ki so tovrstno tragedijo doživele nekako od 22.tedna nosečnosti naprej oz. do otrokovega 7.dneva življenja.
to sporočilo boste lahko zasledile v večih forumih saj želim pridobiti res kar se da veliko izpolnjenih vprašalnikov. je pa stvar kar obsežna, reševanje bi Vam vzelo cca.10 min. Upam, da uspe**** bi bila pa tudi hvaležna, če bi si malo med sabo poslale oz. če za katero mislite, da bi bila pripravljena rešit.

https://www.1ka.si/a/54846