Ne vem več ali je to normalna faza v odraščanu otrok ali je to stvar, ki potrebuje resno pozornost.

Imam 15 mesečnega fantka, ki je izredno aktiven. Ne zna biti niti minute na miru, vedno se mu mora kaj dogajat, če mu je dolgčas sili v naročju in ko pride v naročje začne mahat papa, kar pomeni, da moramo nekam it, ali ven, ali notr, odvisno kje se nahajamo tisti trenutek.

Moj problem pa je to...vedno ko mu kaj prepovem, npr da tolče po klubski mizici s težko igračo, ali pa da mu vzamem iz rok kako stvar, ki jo ne bi smel imeti v rokah, potem z ihto to isto stvar zabriše po tleh (parket je že ves poškodovan), če mu pa le-to uspem preprečiti, pa potem hitro teče do igrač, ki jih ima na svoji mizici in vse razmeče na tla s tako ihto. Je res izredno trmast in se hitro zjoka, ko kaj ni po njegovo. Njegovo obnašanje me ful preseneča, ker baje noben od naju z možem ni bil tak kot otrok, niti z možem takega obnašanja ne dopuščava in ga ponavadi vedno okregava ali če je le mogoče odmakneva iz kraja zločina. Včasih me ima, da bi mu pospravila vse igrače in da ima le en avtomobilček in mogoče kake kocke s katerimi bi se igral.

kaj naj naredim? Kako naj preprečim tako vedenje?

Naj povem tudi to, da je moj otrok tako trmast, da se ponavadi po "razmetavanju" vrže (bolj previdno) na tla. Je tudi ležal že na pločniku na tleh, ker se je strmal, ker sem hotela, da mi da ob hoji ob cesti da rokico. Pa je ležal tam par minut in vstal in ker sem hotela spet rokico, spet ležal.

Sem kar malo obupana, sploh zato, ker se sama popolno nasprotje tega in ker sem si vedno mislila, da moj otrok tega ne bo počel, evo ga na, iz zarečenega kruha se največ pove.


< Sporočilo je popravil tinkatonka -- 6.6.2007 8:13:01 >

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

No, tako situacijo imamo tudi mi doma - pa smo stari 20 mesecev... 
Jah, pač bomo morali tudi to težavo prebroditi... LP A

Pa kaj a je to kakšen virus ?



_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

kaj naj ti rečem, tudi naša je taka, pa jih ima že 2 in pol  res je, da je vmes bila nekaj časa bolj "pridna" (saj veš kaj mislm, a ne). zdaj pa spet obdobje silovitega trmarjenja. s tem, da je na čase tako jezna, da grize sebe, stole, mizo, se v tla meče, tuli, na ves glas jezika in si puli lase... najbolj jo pa razjezi, če jo pri tem njenem početju ignoriramo. sam kaj naj? odtranim vse, kar je nevarno, jo pustim, da se stuli in potem se pogovoriva. aha, pa kakšne igrače odvzet  - to tudi naredim, ker se mi zdi, da mora videti, da takšno obnašanje prinese posledice.

nejcko mi je včeraj napisala, da vse to enkrat mine. sam ni točno vedla kdaj

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Ja, Tinkatonka, virus bo  Naš mini ga je ravno zdaj dobil, pri 13. mesecih
In proti tem  virusom še antibiotiki ne pomagajo.
Starejši sine ga pa ni imel, tako da bomo zdaj z minijem odkrivali toplo vodo na temo ihte in trmarjenja.
Vsem nam - vso srečo in dobre živce

Pri nas res to pomaga, da mu odvzamem tisto igračo, ki jo vrže po tleh. Npr. zadnjič je metal neki vlak na baterije po tleh, ker mu nekaj ni bilo všeč (se že ne spomnim več, kaj je bilo). Govorila sem mu, da bo vlak pokvaril, pa ne in ne. No, navsezadnje so padle baterije ven (ampak on tega ne ve) in zdaj je vlak "pokvarjen". Zdaj imam že 2 dni mir, ker ga samo na vlak spomnim, kaj se je zgodilo z njim. Je pa pri nas tudi varianta, da mu zagrozim, da bodo šle tiste igrače, ki jih meče po tleh, v peč, da jih bo dedo skuril. Od začetka mu ni bilo čisto jasno in jih je sam nesel "v peč", ko pa jih ni bilo (seveda smo jih samo skrili) je pa začel malo razmišljat in zdaj je tega konec. Ampak res ni bilo tistih igrač kar kakšen mesec. Mislim, da imajo tele naši mulci kar vsega čez glavo in enostavno ne vejo, s čim se igrat, pa se tako zmišljujejo.

O jezus, a tako majhen pa tako hud?  Ta bo še daleč prišel.

Ja res je hud, ko kaj ni po njegovo. Zato me pa skrbi.

Pa sem res trudim biti 100% mama, ko pridem domov iz službe. Veliko se crklamo, pogovarjamo z njim, vedno ima ogromno ljudi okoli sebe, drugače non stop nasmejan, ga vsi kličejo smejko (tudi v vrtcu), ker se res rad smeje, rad je v središču pozornosti, a ko kaj ni po njegovo bum igrača ob tla ali pa on.

Sem pomislila da vse mogoče vzroke ki bi ga lahko pripeljale do takega obnašanja in pomanjkanje ukvarjanja z njim definitivno ni eden izmed vzrokov. Se mi zdi da to obnašanje ni "iskanje pozornostI", ampak samo jeza, ker mu nekaj prepovemo. Tak karakter al kaj? Pojma nimam?

Je tak mal "dvojen". Razgrajač, aktiven, samostojen, raziskovalec, po drugi strani pa tak crkljivček. Bi se  božal, lupčkal, stiskal, crklal pri mamici v naročju (seveda ko vse to njemu paše oz. ko je utrujen), večerna masaža stopal je pa itak zakon .

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Aja še to...mislim da bom res poskusila s tem, da bo imel na voljo dve ali tri igrači, ki jih ima najraje, ostale grejo pa mal na dopust  Pa bomo vidli.

Upam da nam vsem mamam, ki se ukvarjajo s takimi problemi, ne popustijo živci in da naše otroke to čimprej mine.

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Ja, ali pa našega, je isti.  Res poskusi z zmanjšanjem igrač, mu bodo sigurno bolj zanimive. Pa mogoče mu pusti eno najlubjšo in še eno ali dve taki, ki ga drugače ne zanimajo. Po moje boš presenečena nad odzivom. Vsaj jaz sem bila - takoj so ga začele zanimati. Naj te pa potolažim (in vse ostale), da to obdobje mine, še kakšnega pol leta, pa bo bolje . No, vsaj pri nas se je stanje zdaj, pri 2 letih, končno malo normaliziralo, ni več take ihte na sporedu, se mu da že marsikaj na lep način dopovedat. Itak da včasih je pa dan, ko bi ga najraje zabrisala čez balkon. No ja, bomo preživeli, še marsikaj hujšega bomo morali. A pomislite kdaj na to, kako bo, ko bodo v puberteti

...in v istem trenutku leti naš ta mali v posteljico. Ko pa se pomiri, jih pa pospravi. Sam.