Mene pa zanima za katere interesne dejavnosti ste se kaj odločile v morju ponudb??
Mi hodimo k pevskem zboru, v šoli pa se odločamo
med logiko, nemščino, planinskim, rokometom in odbojko.
Smo pa v petem razredu.

Mi smo tudi v drugem.
Lansko leto je bil Tilen v pevskem zboru, pa na plesnih (med varstvom), izven šole pa 1x na teden verouk in 2x na teden namizni tenis.

Letos je tudi pri pevskih, verouku, za plesne še niso povedali, po vsej verjetnosti bo še pri nogometu (otroška nogometna šola).
Nekaj sem razmišljala o angleščini, pa se mi zdi, da bolj potrebuje nekaj, da se razmiga in znori.

Moj prvorojenec je v tretjem razredu osemletke. K angleščini hodi že četrto leto 1x na teden. Blok flavto (tretji razred) ima dvakrat na teden in enkrat nauk o glasbi. Šport pa si bo izbral v šoli. Med podalšanim bivanjem je lansko leto dvakrat na teden hodil k tenisu.

Zanima me, zakaj pišeš "ste se odločile"?

Jaz se recimo sama odločim, da se bom ob večerih učila francoščine, otrok pa se enako sam odloči, s čim si želi zapolniti svoj prosti čas - če sploh s čim, kajne?

Razumem narobe, ali pa je ponekod izbira interesnih dejavnosti zgolj domena staršev(mamic)?

Zelo težko je otroku povsem prepustit odločitev. Moj bi vsake štirinajst dni treniral nekaj drugega. Zato imam prakso, da si izbere šport, ki ga mora tisto leto trenirat do konca leta, nato si izbere drugo leto nov šport. Pri glasbi in jeziku pa je tako, da so vsi otroci na začetku zelo evforični, potem pa morajo nastopit starši, ki s spodbudami pomagajo naprej. Če bi videla, da se mu nekaj organsko upira, ne bi vztrajala. Ker pa ima samo težave s samodisciplino, pa kar malo vztrajam. Letos je želel začet s klarinetom, pa je učitelj odsvetoval, ker še ni pokazal dovolj zrelosti (pri klarinetu samo sestavljanje traja). In zdaj ima nov motiv, da si dokaže, da lahko drugo leto začne s klarinetom. Pri angleščini so ga dali v višji razred in dela dve leti v enem. Med poukom se ne dolgočasi, pa še prej se bo šel lahko učit nov jezik - zanima ga španščina.
Tako nekako bi rekla je to odločanje med željami otrok in nami, ki skušamo oceniti, kaj je otrok sposoben, kje potrebuje pomoč in kje je najbolje odnehat.
Seveda je pa vse odvisno od tega, koliko časa in energije otroku vzame šola. Poznam deklico, ki je veliko časa porabila za šolo in starši so se modro odločili, da si je izbirala le gibalne dejavnost, da se je raztresla in spočila možgančke. Moj nima teh težav in vso nalogo naredi med poukom, da ne klepeta. Podaljšano bivanje preživlja v knjižnici in ima poleg dodatnih obveznosti še dovolj časa za prijateljčke in igranje.
Najpomembneje je, da jim v tej starosti omogočimo vsaj dve uri igre na dan med tednom, vikendi pa morajo tako ali tako biti naši.
Lep vikend, Varja

ojla!
imam hči v tretjem razredu, ki trenira plavanje 2leti in 2krat tedensko trenutno hodi na gimnastiko ker se plavanje nadaljuje šele oktobra čez poletje je bilo zunaj na bazenu.šolskih dejavnosti nam še niso predstavili in se začnejo šele oktobra.v šoli trenutno obiskuje nemščino.
Lani je v šoli imela angleščino, nemščino, pevske, plesne.
druga hči je v prvem razredu in trenutno hodi s sestrico na gimnastiko ostalo nam še niso povedaki v šoli.
LP prijeten dan še naprej

Naš je pa letos prvič zakorakal v šolo :) in smo tudi razmišljali kam bi ga vpisali. Se pa sam odloči (tudi z našo pomočjo ;) ) kam bi rad hodil (tako je bilo že v vrtcu), samo ve da mora potem tudi vztrajati. Že nekaj časa si želi k angleščini, odločili smo se pa še za plezanje, kuharski tečaj :) in lutke (med zadnjimi tremi bodo potem odločali tudi interesi drugih, namreč izvajalo se bo očitno samo tiste, ki bodo dovolj povpraševani).

Moja hčerka sicer sama naredi širši izbor interesnih dejavnosti, ki naj bi jih obiskovala, nato pa skupaj ugotovimo kaj od tega bo res. Če bi pustila, da izbere povsem sama, bi na začetku hodila k tisoč in eni stvari, na koncu pa k nobeni. Zato razumem stavek "ste se odločile". Mislim si, da je napisan v tem smislu.
Lansko leto, ko hodila v prvi razred devetletke, je obiskovala ure pravljic, ljudske igre in plese, angleščino in ritmično gimnastiko. Tako, malo mešano za gibanje in "možgančke". Vse je bilo v okviru podaljšanega bivanja v šoli :bravo: :bravo:, tako da zaradi tega ni bila bistveno bolj obremenjena. Poleg tega je hodila še enkrat na teden k verouku, kamor smo jo seveda morali voziti posebej.
Letos še niso dobili nabora interesnih dejavnosti, vendar mislim, da bo ostalo precej enako. Želi si le to, da bi hodila še v pravo plesno šolo, ki pa deluje tudi na šoli v okviru časa, ki ga preživi v podaljšanem bivanju.

Zadnjič sem v neki reviji prebrala, da se morako otroci predvsem igrati. Sploh ne pozanjo več igre. Samo letajo od ene interesne dejavnosti do druge. Ponavadi zato, da se staršem zdijo uspešnejši in se tudi sami kmalu pehajo za uspehom. Ampak skozi igro se pa naučijo tudi sprejeti potraze.

Naprimer: če se otrok pred blokom z vrstniki večkrat igra razne igre z žogo in je naprimer pri med dvema ognjema večkrat "zadet", potem ni to nič takšnega. Če pa se gre samo enkrat v šoli, pa je "zadetost" zanj poraz. Ali pri drugih igrah: skrivalnice, lovljenje, karkoli...

Skratka, otroci se morajo igrati z vrstniki, skozi igro spoznavati uspehe in poraze.

Zato bi jaz za svojega otroka raje izbrala največ eno interesno dejavnost, ki bi zanimala in bi se mi zdelo, da ga veseli.

Saj vem, da je težko prepustiti ga "mulariji" pred blokom, ampak, tudi naš je del te mularije. Najbolje, da smo v začetku kje v bližini, da vidimo, kako se stvari odvijajo. Seveda pa je bolje, če živimo v kolikor toliko "normalnem" okolju.

Jaz imam dve prijateljici, ki imata enako stara sinova. Sta sošolca.

Eden, ki ga mamica vseskozi usmerja in mu stoji "za hrbtom", je socialno totalno nezrel, v šoli ne more slediti niti se vklopiti med ostale otroke.

Drugi, ki pa mu mamica pusti več svobode, ga pošilja npr. v kolonijo na morje, od lanskega leta (ko je bil star 6 let) pa je tudi že sam pred blokom in se igra s prijatelji, pa je zelo zrel fantek.

To se vidi npr. tudi po odnosu do mojega dveletnega sina. Prvi fantek se z njim igra kot s sebi enako starim, drugi pa ga ogovarja kot majhnega pobalinčka, mu malo ponagaja, da mu npr. vzame dudo, nato pa mu jo takoj vrne in se smeji.

Če primerjam ti dve različni vzgoji, se takoj vidi, da je tista druga veliko bolj zdrava. Da s tem, ko otroku dovolimo, da je samostojen in se igra z vrstniki, postane otrok, za katerega lahko rečemo, ko bi vsaj moj tak...

Tole je kar malo tako počez, bi rekla, Splišni.
Vsi vemo, da se morajo otroci igrati. Raziskava, ki jo je naredila Ribica, pove, da se še kar igrajo naši nižjeosnovnošolci in kar me je najbolj razveselilo, lego kocke še kar vodijo. Vemo tudi, kako spodbudne so igre za otrokov razvoj. S socializacijo se starši ukvarjamo od prvega nasmeha, ko se otrok uči prvih umetnosti komuniciranja. Izven šolske dejavnosti pa so dodatek k širjenju otrokovega obzorja.
Ne bi se tukaj spuščala zakaj starši dajejo ali ne dajejo otroke h krožkom. Lahko jih dajo zato, da imajo tisti dve uri mir pred njimi, ali pa jih pustijo ves dan na ulici, da imajo mir pred njimi. Eno kot drugo je vredno obsojanja.
Interesne dejavnosti so dodatek za tiste otroke, ki si v prvi vrsti to želijo in v drugi, da so sposobni še kakšnega dodatnega dela. Izvenšolska dejavnost je tudi šport (košarka, nogomet, tenis), vse to otroka tudi veseli, pa če se komu še tako čudno sliši.
Samostojnost o kateri govoriš, pa jo jaz vidim nekoliko drugače. Moj Žiga je letos preživel teden dni v Izoli in je bil pravi obmorski potepin, ki je sam raziskoval obalo, mesto. V Ljubljani pa živimo tako, da še vedno ne more sam v šolo ali k prijateljem. Pa nič zato, ga pa jaz odpeljem. Ta samostojnost pride slej ali prej - odvisno od otroka ali okolice kjer živi. Samostojnost, ki mene zanima je delo za šolo, odnos do svojih stvari, odnos do dogovorov ( v šoli, doma, med prijatelji), tukaj bi ga rada navadila na samostojnost in na odgovornost. Pri tem mi glasbena šola in jezik zelo pomagata. Da o športu ne govorim, za tiste, ki ga trenirajo.
In še to bi dodala, da so glasbena šola, jezik počasi postajali in postajajo zahtevni. Začelo (v mali glasbeni šoli) pa se je z igro, igranjem in potem malo vaje doma, potem vsak teden vaje doma, potem vsak dan 15 minut, zdaj v tretjem razredu ima vsak dan pol ure.
Vse je odvisno od otroka. Nekdo, ki ima veliko dela z učnim programom in še vse popoldneve potrebuje za naloge, potrebuje le šport in veliko zraka, da se naskače in sprosti. Kdor pa konča domače naloge med poukom, se igra vsaj dve do tri ure na dan, mirno lahko sebi ali drugim v užitek odigra nekaj skladbic ali prebere angleško knjigo.