pozdravljene mamice!

potrebujem vaše mnenje, izkušnje ...

zadnje čase se na vsakem koraku govori o handlingu otroka. ko ti enkrat nekdo razloži in pokaže, sploh ni tako težko in starša hitro osvojita takšno ravnanje. za vas pa imam vprašanje: KAKO okolici dopovedati, kako se pestuje, dviguje ipd. otroka? kako ste jim ve dopovedale, razložile ipd.? kaj narediti, da se bodo tega držali? naj omenim, da sem v zadnjih parih mesecih spoznala različne načine handlinga - še strokovnjaki si niso enotni, tako da sva z malčico preizkusili že kar nekaj prijemov; starejše generacije, ki handlinga ne poznajo, pa hitro padejo nazaj v svoje toge vzorce.

zakaj namreč sprašujem? naša malčica je stara 4m in v tem času sva obiskali ra, hodiva pa tudi na fth. vaje pridno delava vsak dan tudi doma in odlično napreduje ... če le ni motečih dejavnikov. npr. zadnjič je bila nekaj dni bolna in nisva telovadili, pa se je hitro spet navadila na stare vzorce. tudi na fth so opazili. potem sva seveda spet delali na tem in po parih dneh slabe volje, sva ponovno uživali ob lahkotnem in igrivem izvajanju vaj. podobno je z obiski - kratki obiski, kjer jo kdo le na hitro stisne k sebi, niso problematični, tisti daljši, ko se ves čas ukvarjajo z njo (dvigujejo, predajajo, cartajo ...), pa so. spet so pred nama dnevi, ko se mi trmasto upira pri izvajanju vaj. seveda sva potem zaradi tega slabovoljni obe. kljub temu, da človeku pokažeš in razložiš, kako "izvajati handling", kljub njihovemu zagotovilu, da bodo, seveda moje razlaganje nima takšnega učinka, kot ga ima, ko fizioterapevtka razloži meni, in na koncu vse skupaj zgleda kot potrata živcev za tisti en dan. ampak tudi po parih urah so vidni "rezultati" takšnega ravnanja in mimo tega ne morem ...

torej, kako?




< Sporočilo je popravil *zvezdica zaspanka* -- 25.2.2014 9:36:25 >

Meni so v RA rekli, da se naj s hendlingom ukvarjava jaz in mož, ostale pa s tem ne obremenjujeva. Razen, če je še kdo pogosoto prisoten ali varuje otroka. Jaz sem tako pokazala osnovne prijeme samo tašči, ker smo hodili h njej na daljše obiske. Ostalim pa ne.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Najaa ja, načeloma bi se strinjala, ker je handling "cela znanost" in se ga veliko ljudi ustraši, tudi jaz sem se ga, oz. sem že poskusila, da jim nisem "težila" s handlingom ... a problem je potem, tako kot je napisala minkaP - malčici ni hudega in se zabava, tudi obiskovalcem ni hudega in se zabavajo, sta pa od tistega trenutka zanjo to dve stopnici nazaj, dve stopnici, po katerih sva se že vzpeli. opažam, da je zanjo zelo pomembno, da vsi vztrajamo pri tem, dokler to ne bo zdrav vzorec. žal pa se tega marsikomu ne da dopovedati oz. hitro opusti handling. hvala minkaP za vzpodbudo ;)



< Sporočilo je popravil *zvezdica zaspanka* -- 25.2.2014 10:01:18 >

Živjo,

mi je tvoj "problem" zelo znan, saj živimo z mojimi starši. Oče ga želi ves čas pestovati in "ujčkati" (sinček je star 7 mesecev). Jaz sem že na začetku pokazala, kako se ga drži, pa so ga kljub temu večkrat držali pokonci in smo pristali v RA. Na srečo je bilo vse ok. Zdaj očetu vedno po parih minutah nošenja rečem, naj ga da še malo na tla, na kolena itd. in se z njim tako igra.

Ko pridejo obiski, pa ne kompliciramo, razen če kdo res pretirava in ga npr. postavlja na noge ali kaj podobnega.

Sej pravim, če je nekdo konstantno prisoten zraven otroka, ga seveda naučiš. Če te ne upošteva, mu ne daš otroka. Vsakega obiska posebi pa nisem opominjala. Je pa bilo pri nas tako, da ko sem komu omenila, da je treba pri njej uporabljat pravilen handling, da je vsak vprašal, kako to izgleda. In sem pokazala in so potem sami poskusili pravilno držat tamalo.
zvezdica zaspanka, otrok je pa tvoj. Če ne želiš, da ljudje nepravilno rokujejo z njim pa povej, da se zelo trudiš in da je napredovanje počasno in da ti zelo veliko pomeni handling. Vsak normalen bo razumel. Če boš pa slišala od koga, da preveč kompliciraš, si pa misli svoje.

Tudi jaz mislim,da nekoga ne moreš v petih minutah kar naučiti, pač pustiš, da naredi po svoje.
Ne smeš biti preveč čustveno odreagirati, ker ne bo koristi. Zadeva je taka, da otroka preprosto ne daš iz rok.
Kar pogumno naprej

_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Uf, težka! Na srečo moji niso rabili ra, ker ne vem, če bi lahko našim babicam dopovedala, kako se pravilno pestuje. Sva jim sicer povedala in razložila, zakaj naj bi bilo to dobro in vse... ampak kot sama praviš;)... Ker mali niso meli problemov, se nisem sekirala, če so jih narobe držali. Ampak če bi pa meli, mi pa ne bi bilo vseeno, tako da te razumem. PO moje omeji obiske, da bojo malo krajši, to se mi zdi zdaleč najlažja opicja... KOlegica, ki je imela tudi dete v ra (zdaj je vse ok) in je mala norela ob vajah, je tudi rekla, da ji je celo fizioterapevtka rekla, da morajo z njo vsi delati pravilno...
Pa še nekaj: karkoli boš ti rekla, ne bo melo prave teže (očitno, pogosto je tako), zato reči, da je to naročila zdravnica in da ti je zabičala, da ne smeš dat otroka ljudem, ki je ne bojo pravilno pestovali. In potem to dosledno upoštevaš - opomniš, da naj dajo rokico naprej/je ne dvigujejo/... in če ne upoštevajo, razumevajoče rečeš, da veš, da res zgleda zakomplicirano na začetku in jo vzameš iz rok. Je pa res, da se je z nekaterimi babicami treba kar malo pulit, da ti pustijo otroka vzet. Moja tašča recimo tamale enostavno ni spustila ko smo hoteli it domov - jo je držala v rokah in rekla: ja, ja, kar pojdita. Ja, kaj otroka bova pa tu pustila al kaj? Probaj ne vzet preveč osebno, včasih se jim malo odrola;). Niso slabe, lahko pa na žalost vseeno kaj slabega naredijo in zato majo otroci starše, da to preprečimo;). Ti veš: če tvoj otrok to res rabi, mu omogoči zdrav razvoj.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Joj, ja, tole zna biti pestro. Že tako malčki, vsaj na začetku, vaj ne sprejmejo z največjo ljubeznijo, potem pa se je treba še z varuškami kregati. Pri nama so sicer opozorila kar hitro prijela. Je pa tudi res, da se nikoli nisva šli kakšnega res strogega handlinga. Dobro, sredinska lega in dvigovanje z boka, to je pa bolj ali manj vse, kar sva vzeli za svoje. Po mojih izkušnjah v skrajnih situacijah (ko želje in dobrohotni namigi ne zaležejo) najbolj delujejo "grožnje", "pa ne bomo več prišli na obisk" ali "to je za vašo vnukinjo res zelo škodljivo". Se v celoti strinjam s tem, kar je napisala ronja. Tudi, da se taščam kdaj odpuli. Pri meni je bilo enako: "Glej, kako že moja vnukinja zna sedeti." Mala pa cela sključena. Pri 3. mesecih dojenček pač še ne sedi, razen če ni kakšen fenomen.

Enako je bilo z njenim bratrancem. Malega so imeli non-stop po rokah. Tal ni videl do ne vem kdaj. Kravic nikoli ni pasel, kobacal se tudi nikoli ni. V največje veselje jim je bilo, držati ga za roke, da je lahko kao hodil. Seveda je bogi revež shodil zelo pozno in še zdaj pri skoraj letu in 3 mesecih se ne zna ujeti na rokice, če izgubi ravnotežje. Zato ga imajo zdaj privezanega na neko elastiko (zadeva se mi sicer ne zdi tako neumna, ker vsaj ne rabiš bit non-stop sključen nad otrokom), da se čisto ne potolče.

Na srečo so bili moji starši zelo dovzetni za nasvete fizioterapevtke, sploh glede vaj. Sta obadva potem po cele ure delala vaje z njo, ko sta bila na obisku. S tastom in taščo to ni bilo izvedljivo, ker sta oba fizično precej neokretna, tako da se tudi nikomur ni dalo kaj dosti.

Tako da kar vztrajaj pri svojem, ker si ti mama, dojenček pa tvoj otrok. Če te ne bodo upoštevali, pa še vedno lahko omejiš obiske ali enostavno otroka ne daš iz rok. Jaz sem tašči, sicer pri prehrani, kar rekla, da jaz kuham za malo, ker pač ni hotela upoštevati moje želje, da naj njene hrane ne soli in ne sladka. Malo je bila užaljena, a je na koncu pač morala pogoltniti, da sem jaz mama.

Pa čim bolj uspešno terapijo želim!

Se strinjam z Ronjo. Tudi pri nas je delovalo, da sem rekla, da je pediatrinja striktno rekla, da ga je treba dvigovati z boka in polagati na bok. In šele takrat, ko so nas v RA poslali, so nekako dojeli, da nošenje pokonci res ni ravno zdravo za otrokov razvoj.

Tako da ti kar vztrajaj pri svojem in tako kot je rekla kalisi - če te ne upoštevajo, jim ga brez slabe vesti ne dati.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

pri nas je bila totalna kregarija-dokler mi ni varovalke ven vrglo in sem dobesedno zblaznela, da jih bom odvlekla na terapijo in bodo slisali od strokovnjakov isto, kar jim jaz, "najbolj pametna in sitna mati na svetu" razlagam
in ko sem rekla-pravzaprav citirala terapevtko, da je lahko posledica neupostevanja hendlinga in vaj med drugim to, da se bomo v prvem razredu ukvarjali s tem, da bo otrok pisal z levo roko ne zato, ker je levicar, ampak zato, ker drugace ne bo ZMOGEL, so na stvar pogledali drugace.

na terapije sva hodila od rojstva zaradi povecanega misicnega tonusa(za otroka je bilo normalno, da je bil kot v krcu trd),se zdaj-pri stirih letih-hodiva na terapije zaradi grobe in fine motorike.
zadeva ni kriticna, je pa v marsicem "za vrstniki", kar me naceloma sploh ne moti. ker vem, da sem naredila vse (tudi s celo familijo se skregala res na hudo) in se vedno delam(o) na tem.

ne popuscaj, vztrajaj pri tem, kar ti ves, da je prav za vaju!

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

predlagam ti, da kot so ti napisale že predhodnice, z otrokom izvajata handling ti in tvoj partner, ostalim pa pokaži kako
otroka držati v rokah. Dvigneta ga lahko vidva, prav tako odložita. Tako sva midva delala z našima bolhama. Kako se pa otroka
drži, pa lahko hitro razložiš ostalim.
So pa vam verjetno na fizioterapiji in na razvojni rekli, da je tem otrokom najbolj priporočljivo biti na tleh (ne na rokah) in naši
sta bili ogromno na tleh in so se odrasli igrali z njima na tleh in tako ni bil potreben noben handlin. Tudi za razvoj otroka je biti
čim več na tleh super. Nama so govorili joj pa sta na tleh, pa dajta ju gor.... NE! in ne moreš verjeti kakšen razvoj otrok doseže
sam, kaka je razlika, kot s tistim, ko je na rokah.

Tako da vidva kar pridno uporabljajta handling, ostali pa se naj igrajo z otrokom na tleh in bo vse super!

LP

leilla, to je super ideja, samo ostaja problem, kako prepričat babice, naj se igrajo na tleh;). Večinoma pač hočejo otroka držat, moja tašča ne bi taprve nikoli spustila - še zdaj se ji sama zvije iz rok - samo je pač močnejša in se ji lahko. In tako je odkar je začela dobro plazit - takrat je tašča ugotovila, da mogoče to ni najboljša taktika, ker je mala vedno pobegnila k tastu, čim je lahko... Ampak nimaš kaj, dopovedat se ji ne da (probala zelo prijazno in sem se res trudila, verjemi;). Drug problem je, da je starim ljudem velikokrat težko bit na tleh (oz. potem vstat), zato rajši sedijo in imajo otroka v rokah... Vem, da so bili pri nas precej nesrečni, ker nisva mela kavča...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

hvala vam za odgovore in spodbudne besede ;) tolaži me misel, da nisem edina v tem, mi je pa hudo, sploh ko berem izkušnje nekaterih, da mora ta problem sploh obstajati. včasih je sodelovanje z okolico lahko res zelo naporno.

na fth hodiva zaradi asimetrije in rahle hipotonije. mala z vajami vidno napreduje, vendar se je sedaj že 3x zgodilo, da je, zaradi tega ali onega, ko nisva delali vaj, nekoliko nazadovala. žal je nekaterim to zelo težko razložiti, pa tudi če jim, ne velja za dolgo, s stalnim opominjanjem pa se počutim kot zmaj :S skušala sem že "zagroziti", ampak nekako nisem prepričljiva :D

ja, poznam in vem :D se trudim in počasi sprejemam tudi to, da jo cartajo in cartajo, ampak tule vidim, da bo nujno potrebna meja ...


kalisi, ravno ta boj tudi bijem :S sicer, da otrok lahko sedi pri 4-5m ob podpori (beri obdan z blazinami), ampak bolj ko poudarjam, da je fizioterapevtka rekla, da niti slučajno in seveda pojasnim zakaj, bolj vse skupaj leti na gluha ušesa :(
no, da ne bom naredila kakšne krivice, so super do naju in male in naju večinoma upoštevajo, le tu in tam se kakšna stvar, ki so jih naši starši drugači delale, ne da dopovedati.


m_o_i, jaz še čakam ta trenutek :D ... ampak sem že resno razmišljala, da bi koga peljala s sabo na fth in tam sprovucirala pogovor o vseh teh dilemah ;) mogoče bi vžgalo ;)


leilla, ti ideji sta mi zelo všeč, hvala ;) mala je veliko časa na tleh, kjer uživa, ampak seveda jo "morajo" pocartati in narediti kakšen "luping" :D


kakorkoli že ... vsekakor bom vztrajala ;) držite se tudi ostale - saj nam bo uspelo ;)

Dobrodošla v materinstvo . Meni se zdi vzgoja otrok mačji kašelj proti "vzgoji okolice", da ne dela prevelikih bedarij (recimo da ne puščajo nožev v dosegu 1,5 let starega zelooooo zvedavega malčka - da ne bo kdo takoj rekel, kako grozno pretiravam;).

Sicer pa grejo babice glih tako daleč, dokler lahko, nekatere so res tako fajn, da se ustavijo prej, ampak ne računaj na to;). Dejansko veliko babic pač nateguje elastiko, dokler ne poči. Zato boljše, da ti poči prej kot kasneje, mnogo živcev prihranjenih;) (trust me - been there - mislimo, da se bo dalo vse lepo zmenit, da če razložiš in imaš dobre močne argumente, če poveš ZAKAJ je to tako zelo pomembno za tvojega otroka, pa če ne boš težil za vse ostalo ampak za samo eno reč, se bo pa dalo zmenit... Ja, z nekaterimi se da -z nekaterimi pa ne - zdaj mi je samo žal, da sem se tako zelo trudila in nisem bila rajši bolj zoprna in nesramna, tečna, sitna, kakorkoli pač temu rečeš.

Če jih lahko odpelješ na fth, super, poizkusi, zgubit nimaš kaj. Pa fizioterapevtki prej povej, če jih lahko pripelješ, da jim razloži:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Oh punce, jaz sem se prejšnji teden pri nas doma pošteno skregala Ko odpredavaš vse kako in kaj ter predvsem zakaj.... na koncu ti pa rečejo: Ja sam pokonci jo maš pa res že lahko!!!! in ko sem svoji mami rekla nej jo pusti na tleh... čez pol minute jo je pa že imela po rokah res se grdo sliši, ampak nas ne bo prav kmalu k meni domov!!!! po treh mesecih pregovarjanja ni nič bolje!!! da ne govorim o tem, da sem šla zadnjič samo na WC, pa jo je moja babi (od Julije prababi) ravno ko sem prišla nazaj dvignila in to tako grdo, da je mala celi teden jokala in ni več pasla kravic in ni dvignila desne roke nad glavo, ker je imela poškodovano roko! Pa js sm čist popenila! pa kaj naj ji rečem, 86 let stari ženici???? Sedaj bom pazila, da je NIKOLI več, ne pustim same z njo! Pa ji jo dam fulkrat v naročje, skoz jo sprašujem če jo bo cartala, pa se veliko stiskata.... tako da je ni imela nobene potrebe dvigovat... js sm bla čist sesuta, ko sem seštela 1 in 1 in pokapirala od kje le ima tamala poškodovano rokico.

pri nas je z malo sicer za enkrat vse vredu, ampak ima moj mož skoreliozo in ker je možnost, da jo bo imela tudi mala in ker je pri puncah hujše izražena.... je treba sedajle narest vse da vsaj omilimo zadevo, če bo že prišlo do tega!!!! to pomeni nobenega posedanja, nobenega učenja hoje.... in na koncu bom itaq js izpadla najbolj komplikatorska mama, ki misli da je najpametnejša :( In ja, kakšna groza, otroka imam kar na tleh!!! pa pustim jo na tleh, če slučajno tam zaspi..... res grdo skrbim zanjo! zato imam full željo ne je dajat v varstvo dokler ne shodi... ampak seveda vedno to ne gre!

Špelca, ne sekiraj se za to, kakšna boš izpadla! Lahko si najbolj prijazno bitje na svetu, pa če enkrat ne boš pustila nečesa, kar bo res slabo, boš grozna - s tem se je najboljše kar sprijaznit. Jaz zdaj svoji mami kar rečem, da sem pač tako grozna zatežena,...:D. Tašči sicer tega ne rečem, se pa izogibam stikom, kadar vidim, da je problem, ki ga ne bomo mogli rešit. Ker se mi zdaj res ne da več.
Mislim, da je fora v tem, da smo mi zanje pač še vedno otroci, ker smo njihovi otroci (ali partnerji njihovih otrok) in ker so pač same že imela otroke, ki so preživeli, mislijo, da vse obvladajo, čeprav so tudi že kaj pozabile;). Zato nas ne jemljejo tako resno. Ampak kadar se gre za kakšno pomembno reč, je vredno vztrajat. Mali je pobral nož in z njim odkorakal v sosednjo sobo ter špiknil z nožem očija - takrat mu je kapnilo, da pa verjetno le ni fajn, da tašča pušča nože na pultu... Samo jaz ne morem bit nekje skoncentrirana na svoje delo, če nisem ziher, a bo moj otrok še živ, ko se vrnem, zato se potem pač takemu varstvu rajši odpovem in potem sem grozna in čudna, da ga nočem. Jah, pač sem, j* ga.

Je pa lažje kasneje, ker vedno manj lahko zafrknejo:). Ko so otroci že tako veliki, da se jim da kaj dopovedat, pač naučiš otroke, da morajo pred cesto počakat in bojo oni babico in dedka nazaj potegnili in pogledali na obe strani. To se je pri nas obneslo, samo na žalost traja par let, da lahko otroke naučiš izogibanja vsem tem življenje ogrožujočim rečem... Je bilo pa lažje naučit punci, da naj vse delčke od kinerjajčkov prineseta k meni, ker se lahko tamali zaduši kot pa prepričat babico, če bi lahko tačas, dokler je mali v "oralni fazi" in so vsi trije skup, nosila kake druge sladkarije, ki jih imata še rajši, ker se lahko z malimi delčki on zaduši. Je po svoje žalostno, da sta 3 in 4,5 let stara otroka bolj zrela, ampak so, nimaš kaj, tako pač je. Prej ko sprejmeš, lažje ti je.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Marelcaspelca,ce je tako hudo,je pa res cas,da jim poves bolj na trdo,da je to TVOJ otrok in da ce ga zelijo se kdaj vidt,naj te ubogajo. Tu se gre za zdrav otrokov razvoj in ne za eno brezvezno stvar.

Leilla,se strinjam,otrocek naj bo cim vec na tleh,ampak ne prevec. Zadnjic so nam na RA rekli,da ce ga bom imela predolgo na tleh,se bo se bolj zacel upogibat nazaj (je malo hipotonicen),mu je treba nogice dvignt. Po navadi se k njemu usedem,tko da on na hrbtu lezi in da nogice na moj trebuh.

Upam,da resita problem in da vas zacne okolica poslusat.

Meni se zdi vzgoja otrok mačji kašelj proti "vzgoji okolice", da ne dela prevelikih bedarij (recimo da ne puščajo nožev v dosegu 1,5 let starega zelooooo zvedavega malčka - da ne bo kdo takoj rekel, kako grozno pretiravam;).

Hehe, ronja, pri nas je ravno obratno. Moja tašča je tako zaščitniška, da bi malo najbrž najraje dala v neprobojni jopič in jo zvezala, da bi bila ves čas pri miru. Na primer: "Joj, a glavniček ji pustiš imeti? Jaz ji ga ne bi, si bo še uč staknila." Potem me pet minut ni in mala ji v naročju je papir. "Mala je lačna, vidiš, papir je. Ji boš kaj skuhala?" Ne, veš, zdaj je tako obdobje, da mala vse v usta nosi. saj najbrž so tvoji otroci tudi? V glavnem.... Ja, te čisto razumem. In neverjetno je, kako so že čisto vse pozabili, mislijo pa, da se vsega zelo dobro spomnijo.

Haha, pri nas je taka posrečena kombinacija obojega: tašča se recimo strašansko boji, da bi otroci padli in po neki smoli potem glih pri njej padejo, jaz jih pol toliko ne pazim glede tega, pa ne padajo toliko. Ampak noži na pultu in male stvari, s katerimi se res veliko otrok zaduši (celo v naši ljubi deželici), to pa ni problem. Nikakor pa ne bo pustila, da bi šli otroci sami po stopncah - go figure (majo ograjo;). Saj pravim - majo svoje fore... Moja mami se me malo bolj boji, pa se da malo lažje zmenit, čeprav smo meli tudi boje s fižolčki v litoželeznih piskrih nad radiatorjem, ker "tako fajn zgleda" - samo ful fajn na nogo pade in je ful fajn za v usta dat, če si star tam nekje okoli 9 mesecev.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/