saj ne vem kje naj začnem, ampak sem čisto na konucu z živci. Hči je stara 10. let in jo že posšteno lomi. Vem, da je to del odraščanja ampak danes je hudo prekoračila mejo.

Kot vedno ji pregledam nalogo ( slovenski jezik) in naletela na polno napak. Ko sem ji omenila, da bo treba napisati novo nalogo je dobesedno znorela. Začela je kričati, da ona pa ne bo na novo pisala, da bo prečrtala kar je narobe, da jaz ji pa že ne bom lista ven trgala, potem se je vrgla na tla, se ovila okoli mojih nog, da nisem mogla hodit in zraven tako grdo kričala, da sploh nisem mogla dojet, da jo ona. Ko sem jo prijela za roke in jo poskušala umirit me sploh ni registrirala. Postavila sem jo pred vrata, da se pomiri pa se je začela tako dret, da sta se še maladva začela jokat.

V glavnem sem mislil, da mi glavo raznese.
To pa še ni vse. šla je celo tako daleč, da mi je rekla, da ima ati ljubico in da ji je rekel če mi bo povedala da jo bo ubil.
meni so varovalke totalno pregorele, šla sem na Wc in jokala kot dež, ker enostavno ne vem, kaj še naj naredim, da se to več ne zgodi.

lp


_____________________________

Kdor hoče najde pot. Kdor noče najde izgovor

Mater, kaj me še čaka.....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Pa kaj je danes s temi otroci. Mene je tudi ta velik -10 letnik ravnokar tako razpi...., da se sprašujem, če sem v življenju z njim sploh kaj prav nardila, da je tako obupen.

ja, na koncu se res vprašaš ali ne bi bilo bolje , če bi ji dal po riti......

_____________________________

Kdor hoče najde pot. Kdor noče najde izgovor

Marogica, ne se sekirat že vnaprej - ti imaš fante.

Lutka - jaz imam tudi 10. letno hčer. Sva ji že v 1. razredu (in leto mlajšemu sinu prav tako) povedala, da če bodo zvezki grdi in z uhami, jih bosta prepisovala, pa četudi bo to junija. Je hčera 2 leti nazaj res prepisovala zvezek 2 meseca pred koncem pouka- res, da za glasbo, ampak potem pa je skrbela, da so takšni, kot morajo bit.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Ja, saj nič ne pomaga. Men je film počil, pa sem mu eno prilepila. Veš kaj je rekel, da, mu jih lahko še 10 dam, pa ne bo nič drugače, ker sem neuma in nimam pojma. Mislim. Moram naredit prav načrt, kako ga spravit mal v red, samo problem je v tem, da sploh ne vem kje naj začnem. Kazni ne palijo, njegovo provociranje me vrže iz tira. Zgleda da nisem talent za vzgojo.

A si vprasala moza glede tega njenega zadnjega stavka? Kaj pa ce res nekaj ve in jo mori.... pogovori se z njo..

Hudo je verjamem. Vendar vam pa predlagam, da karkoli že rečete oziroma grozite z kaznijo, da potem tudi naredite. Zato jaz vedno prej premislim kaj rečem, da potem ne izpade, da mami itak sam neki laja .
Vsak otrok ima sigurno točko, ki ga prizadane. Pri naši starejši je bilo to v tistih letih TV, telefon....Zdaj pri njenih 16,5 letih pa so to itak izhodi ali pa obleke.
Tko da predlagam da najdete to točko in se držite tistega, kar ste rekle da boste storile.

lutka, ne bom preveč pametna, ker moja še ni toliko stara. mogoče pa ideja. kaj pa, če ji prihodnjič samo poveš kaj vse je narobe in je za popravit, pa naj sama naredi kot hoče. saj se mora itak naučiti posledice sama nosit.

zdaj misli, da mora to narediti zaradi tebe, ne pa zato, da bi se dobro odrezala. naj poskusi "the hard way", bo potem sama prišla k tebi in te prosila za pomoč.

tako so delali moji starši, ker sem tudi bila živc in kolerik, pa sem na koncu (OK, šele po 20. letu ) skapirala, da so mi starši vedno želeli le najboljše. do takrat sem se pa velikokrat učila na svojih napakah in trmi.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Moj ima 16 mesecev in se ne pusti previjat, preoblačit, umivat...... eno samo kričanje, sam čakam, da mi en dan sosedje potrkajo na vrata z vprašanjem kaj delam z otrokom. Ne pomaga ne lepa ne grda beseda, enostavno se upira kot nor, brca, se zvija, kriči, joka....... mene je že sedaj strah, kaj še bo?

te čisto razumem. smo imeli tako, zdaj imamo pa še hujše  (skoraj 3 leta)

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Ojoj, kaj še traja, kako pa ti odreagiraš ? ti znese ohranit mirno kri?

Smrka, jaz sem za dogodek, ki se je zgodil vedela že prej, ker mi je mož povedal. Mala je klicala moža  po telefonu in se je oglasila tajnica, ki tam dela. Moj se je potem, ko je prišel domov pohecal ,da ima ljubico, hči pa je to vzela kot neko skrivnost s katero je potem mislila da me bo prizadela.

Sam pa tudi sama premišljevala o tej varijanti, da bi pustila vse skupaj pa naj ima kakor hoče. Po drugi strani me pa jezi, ker vem da zna če hoče.


lp

_____________________________

Kdor hoče najde pot. Kdor noče najde izgovor

... tud moja prva misel...
naša še 3leta ni stara, pa imamo včasih borbe, da je joj.

kaj pa vem...ob takšnih izpadih poskusi bit mrtvohladna. ne prosit ali zahtevat ampak ji mirno povej, da mora popravit nalogo. če pa je ne bo, kot je Magi napisala, jo naj izuči v šoli.

se spomnim kakšno kričanje je bilo pri nas doma, ko se moja sestra sploh ni hotla učit, domače naloge pa je samo nakracala. mama se je drla ko sraka, ona pa tudi. potem sem učenje prevzela jaz in sem naredila tako kot sem ti zg. napisala in sploh ni bilo nobenih težav. malo sem ji na vest ruknila, pa je naredila vse kar je morala.
res pa je, da so si otroci različni in je nekaterim vseeno.
joj, sicer mi je res enkrat  naredla sceno in sem jo zlasala....pol sva pa se obe jokali vsaka v svoji sobi. je pa očitno zaleglo, ker se ni več ponovilo.

lutka, kaj pa če je hči ta dogodek z očetom in ljubico vzela za res in se boji, da boste šli narazen. verjetno pozna otroke ločenih staršev in lahko, da ve za njihove scene in se boji, da bi pri vas bilo tako. mogoče je zato nardila takšno sceno doma, ne zna se pa o tem pogovorit.

< Sporočilo je popravil mika -- 3.10.2007 16:57:21 >

Moram priznati, da sem bila včeraj čisto mirna in se nisem popolnoma nič drla ( ne vem kako mi je uspelo), so mi pa živci delali 300 na uro.
Kolikokrta sem se vsedla z njo , pa sva se pogovarjali ampak z njo ne gre ne zlepa ne zgrda. saj pravim, zmanjkalo mi je idej kako še naj sploh pristopim k njej. Sicer pa to ni bilo prvič. Zna naredit takšno sceno,da je joj.

kar se pa tiče moža, eh on se večkrat heca, tako da tukaj vem, da je ni strah tega da bi šli narazen. Sem ji pa omenila ja, da če se zaveda da bi lahko šla zaradi tega narazen pa je rekla, da si tega ne želi, tako da sva se o tem tudi pogovorili.

_____________________________

Kdor hoče najde pot. Kdor noče najde izgovor

smigli, ne morem reči, da še traja, ker se sproti spreminja. je pa vedno bolj intenzivno ali kako naj opišem? bi kar verjela pregovoru: mali otroci, mali problemi. veliki otroci, veliki problemi.

pozabla odgovorit, če mi znese ohranit mirno kri. ne vedno. se trudim, sam sem tudi jaz samo človek in tudi meni kdaj pokrovko odnese.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein