Naš fant hodi v 2 r, v razredu je sedem otrok. Za grdo obnašanje jim učiteljica v eno tabelo, ki visi na steni v učilnici nariše rumen ali rdeč karton in vanj vpiše zakaj ga je dobil. S tem načinom opozarjanja otrok smo se vsi starši strinjali. Ta plakat visi na nekem mestu, ki staršem ni viden, razen če stopiš v učilnico in greš pogledat. Takoj v septembru je naš dobil 2 rumena kartona, ker sta se z enim fantkom obmetavala z igračami. Tega nam doma ni povedal, izvedela sem na govorilnih urah. Ko sem se doma z njim pogovorila mi je obljubil, da se bo potrudil, da se bo lepo obnašal (pa ne zaradi teh kartonov) in da v primeru, če bo kaj narobe mi bo to povededal. Danes stopim v učilnico in grem pogledat ta plakat, na njem je bil še en rdeč kartok, ker je naš otrok vrgel plastenko polno vode eni punčki v glavo. To se je zgodilo en mesec nazaj in jaz in mož za to nisva vedela. Zjutraj sem otroku strokgo rekla, da se bomo pogovorili popoldan doma, začel se je takoj izgovarjat, da zakaj pa sem mu dala plastenko .

Zdaj pa razmišljam kako naj se pogovorim kako naj ga kaznujem, ker se je to zgodilo en mesec nazaj. Je sploh še smiselno, da zahtevam, da se tej punčki opraviči. Če mu bomo nekaj prepovedali, bo on sploh znal povezat kazen s tem dogodkom? Sem pa poklicala učiteljico in jo prosila, da nas v bodoče o takih stvareh obvesti takoj tako, da vpiše v beležko. To bom tudi otroku povedala.

Lansko leto sva skupaj naredila plakat o lepem obnašanju takrat je to zelo pomagala, zdaj pa rabim kako novo idejo.

Prosim za vaša mnenja ali pa izkušnje v podobnih situacijah

Ma ne vem, koliko so teli kartoni kaj dobri. O problemu, ki nastane, se je itak treba takoj pogovorit, se opravilit, če je to potrebno, ne pa da imaš potem pa en zaznamek tam na steni pripopan, kaj vse si "v življenju že slabega storil". To se meni nekako ne zdi v redu. Kakšen otrok lahko na tak način dobi oznako motečega faktorja, kar tudi sam sprejme na znanje in se  s tem nekako poistoveti, če se še prej slučajno ni. Da on je pač tak. Saj tam na steni "piše", da je.

Kar se tiče tvojega otroka, sama najbolje veš, kakšen je. Za mojega vem, da ni treba veliko, da vzame stvar zelo resno. Tako da meni zaenkrat ni potrebno delati nekih plakatov, ampak je pogovor dozdaj zadostoval.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Se strinjam z Mišni. Vsekakor pa se mi zdi , da bi na take stvari morala učiteljica opozoriti starše.

Po mojih izkušnjah se v nižjih razredih taka tabla obnese. Drugače, ni nobenega efekta če samo obkljukaš ko je otrok poreden, ampak,kot je prejšnja napisala, in kot avtorica teme pravi, se je treba takoj z otrokom pogovorit... In mislim da ni prepozno da se otrok opraviči, ker sedaj že misli da se je izmuznil, mami je že pozabila... Naj se opraviči na glas, pred celim razredom, učiteljici, starših.

Mislim, da tabela ni namenjena staršem ( ti naj otrokom rdeče kartone dajejo popoldan ), ampak otrokom in učiteljici. Vsaj domnevam tako.
In ne zdi se mi smiselno, da otroka kaznuješ za nekaj, kar se je zgodilo pred toliko časa.
Tako da, ali tabelo prepusti učiteljici, ali pojdi vsak dan v razred, ali pa na govorilnih povej učiteljici, naj rdeč karton zapiše tudi v beležko.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Hvala za vaša mnenja. Lansko leto je ta tabla visela na hodniku, vsi starši so jo lahko videli. Letos se je učiteljica odločila, da to ni prav, ker ni prav da lahko vsi starši vidijo tudi za ostale otroke in s tem smo se vsi strinjali. Letos je tabla res namenjena otrokom in učiteljici ampak učiteljica in mi pričakujemo, da bo otrok doma povedal če dobi karton, torej če moj ne pove je verjetno prav, da nas o takih stavreh učiteljica na drugačen način obvesti. Saj ne rečem za vsako prerivanje in razgrajanje ampak ko otrok povzroči škodo ali bolečinu nekomu drugemu pa ni več tako nedolžno in je prav da starši to vemo. Najbolj zanimivo pa je to, da ima moj otrok najmanj teh kartonov in njemu se zdi da je čisto ok ker se primerja z ostalimi. Jaz nikoli ne sprašujem po ostalih in ga nikoli ne primerjam z drugimi. Mogoče pa bi bilo boljše če bi imeli vsak svojo knjižico kamor bi učiteljica te kartone vpisala ali je ok da se primerjajo z ostalimi? Kaj ve menite? Še enkrat hvala res me zanimajo vaša mnenja 

Več kot očitno potem to ni v redu. Njemu se potem zdi čisto kul, da je vrgel tisto plastenko vode punčki v glavo, samo da ima najmanj teh kartonov, pa je.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Mišni, mogoče imaš celo prav. Jaz pa tudi moj mož sva taka, da dava učiteljici vedno prav, če se je ona tako odločila, se pač je in jaz ji ne mislim rušiti sistema, ker je šolski sistem tako in tako že preveč v razsulu zaradi staršev, ki težijo učiteljem. Moj otrok je naredil nekaj narobe ne pa učiteljica! Želela bi samo da moj otrok iz tega "ocenjevanja" nekaj pametnega potegne, torej je na meni in mojem možu, da doma nekaj narediva in jaz vas sprašujem kaj je po enem mesecu smiselno narediti. Zahtevala bom, da se opraviči, ne vem pa če je še smiselna kakšna prepoved ali je bolje da jo napovem v primeru, da bi se kaj takega ponovilo?

Saj najbrž so že razčistili s tem, kar je naredil. Vsaj naj bi. Jaz bi se samo pogovorila doma, da se to pač ne dela, kaznovala pa ne bi. Tudi opravičila ne bi zahtevala, saj najbrž se je že, če je učiteljica menila, da je to bilo potrebno.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Jaz bi zahtevala da se opraviči, kaznovala pa ga nebi.

Bi se pa tudi pogovorila z njim zakaj mi tega da je karton dobil ne pove.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

A si se pozanimala, če je učiteljica še kaj drugega naredila, ko je dala ta karton? Jaz vedno stvari rešim sproti in sama zahtevam, da se otroci med seboj opravičijo. Kar se dogaja v šoli, sem jaz odgovorna, da rešim. In kot ste že napisale, je ta tabela namenjana otrokom in učiteljici. Prepričana sem, da je ob kartonu tudi sama učiteljica že kako ukrepala. Prav je, da se pogovorite, ukrepati za nazaj pa ne vem, če ima smisel. Edino v zvezi s tem, da vam otrok pove, kdaj dobi kakšen karton. Jaz sama imam sicer podobno tabelo pri sebi, ni na steni. Pa dobivajo zvezdice, kdor si je pa ne zasluži, pa nič in tekmujemo, kdo bo imel več zvezdic. Ob napačnem ravnanju otroka se pa sproti pogovarjamo in razščičujemo. Načeloma staršev v to ne vtikam, je pa otrokova dolžnost, da povedo doma, če je bilo kaj hudega narobe. In takrat tudi rečem, da bom preverila, pa mi do sedaj še ni bilo potrebno, so vedno povedali. Pa podpisov jim ne dajem. Če je kajnarobe, morajo sami zapisati v zvezek, česa se ne dela ali kako se ravna v določeni situaciji. So pa stvari, mimo katerih na morem, da ne bis taršem povedala, ampak to sos tvari glede načina obnašanja, niso stvar trenutka in se navadno na govolnih o tem pogovorim s starši.

Ti se pogovori z otrokom o ravnanju, pa o tem, da ti mora stvari doma povedat, za nazaj pa mislim, da se ni potrebno opravičevati, jaz mislim, da mu je že učiteljica rekla, da naj se.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Za moje pojme so te tabele popolnoma neučinkovite. Zamislite si, da doma vaš mož vam daje take kartončke, kadar se mu zdi, da nekaj čist narobe naredite - kaj hudiča bi s tem dosegel? Še tiste reči, ki ste mu jih hoteli ustreči,mu v tem primeru ne bi naredili, oz. če bi mu hotele ugajat, bi se skoz počutile nepopolne in zanič, ker bi vas ves čas kartončki opozarjali na to. V skrajni fazi, najkasneje čez par mesecev vas kartončki itak ne bi zanimali, ve pa bi imele občutek, da ste poročene z idiotom.

Za moje čisto osebne pojme, se avtoriteta ne gradi tako, še manj se otroke vzgaja na način minusov, črnih pik in rdečih kartončkov. Vzgoja je mnogo težja stvar. Ureja se jo sproti in to vsak dan, vsako uro in če se koga obvesti, so to kvečjemu starši, kadar je to treba in to takoj, čez en mesec je vse skupaj čisto brez veze. Je pa tako, da pedagoška fakulteta pač ne uči kako otroke vzgajati, še manj kako se znajti v kaosu modernih otrok, ki si vse upajo, pa še večinoma imajo okrilje staršev, ki stojijo za njimi, e imajo otroci prav ali pa ne (ne govorim o tebi, govorim na splošno). In ker te nihče ne nauči kako v tem kaosu sploh lahko prideš do poučevanja, do tvoje osnovne reči, preden te iz razreda postavijo otroci sami, poskusiš vse sorte neumnosti. Ker tole konkretno totalno bedarijo s kartončki ponuja celo ena od izobraževalnih oddaj o vzgoji otrok, jo učitelji pač zagrabijo kot potencialno uspešno. Ampak ni. Zihr bodo tudi na vaši šoli slej ko prej nehali s tem. Zaenkrat pa ne moreš drugega, kot počakat, da jih napad mine.

To je totalna birokracija in metanja peska v oci, pardon, limanje kartonckov na tablo!

Zaradi mene jih imajo lahko vsi za cel ducat, ampak ce jaz kot stars ne vem, da je puncki vrgel plastenko vode v glavo . Halooooooooooooooo- DOL S KARTONI, TO JE BIROKRACIJA!!

Jaz pa mislim, da če problem nastane v šoli, da ga mora rešiti učiteljica. In kot vidim iz napisanega ima kar veliko težav z discipliniranjem v razredu, pa jih ima samo sedem. Zamisli si razred z 25-30 učenci.  Tabla očitno ni učinkovita, mi pride naprej, kot en sramotilni steber, ki bi naj otroku vzbujal slabe občutke. Učiteljica bi se morala z otrokom pogovorit, najti vzrok grdega vedenja in ga odpraviti.

Ti bom dala primer:
Če bi ga ti v službi kaj polomila, a bi potem tvoj mož reševal problem?

Je pa prav, da so starši obveščeni o težavah in se z otroci pogovorijo.

Ne vem no, pri nas že v vrtcu na tak način rešujejo težave in se mi zdi čudno, da jih v šoli ne.

Najprej vsem najlepša hvala za vaša mnenja. Učiteljica mi je povedala, da se je dogodek zgodil pri popoldanskem bivanju in da ji je zelo žal, ker je šlo nekako mimo nje in nas o tem pač ni obvestila. Z otrokom sem se pogovorila povedal mi je, da nam o kartonu ni povedal, ker ga je bilo sram in, da so se o tem takoj v šoli pogovorili, ter da se je sošolki trikrat opravičil. Je pa bil jezen na sošolko, ker ga je ščipala, samo to res ni izgovor. Jaz sem pa taka, da rada rešujem probleme takoj zato tudi z otroci nimamo večjih težav, mi je pa v določenih primerih ful dobro slišat različna mnenja saj starši nismo rojeni vsi se samo učimo. Aja pa poleg krtonov dobivajo tudi sončke in na splošno v razredu nima učiteljica nobenih problemov z disciplino, z njo smo vsi zelo zadovoljni se pa tu in tam verjetno povsod zgodi kakšen tak dogodek.

tale tvoj odgovor me pa tako veseli, ker se meni tudi zdi, da so tele tabele čisto mimo..sploh tole primerjanje z drugimi, ko se vidi kdo ima koliko česa... se čisto podpišem pod tole... so tudi otroci, ki jim tele tabele čisto dol visijo (naš starejši je bil tak, ko smo mu morali delati to zaradi bralnih vaj pri defektologinji in ga sploh ni ganilo...dosti bolj je bil učinkovit najin pogovor in nazoren prikaz in dokaz, zakaj je fajn, da se nauči dobro brat...) sem pa tudi ravno spet včeraj razmišljala kaj naj, ko mi je 4letnica pojambrala, da niso dobili sončka, ker niso vsi ubogali...ma, a je to fer do tistih, ki pa so?, če se že gremo takole ocenjevanje)...sem z vzgojiteljicama zadovoljna drugače in še premlevam, kaj naj...
aja, jaz skušam tamalima vcepit, da se morata kulturno obnašat in učit zaradi sebe!!! ne zaradi priznanj, pohval in ocen ipd. Pa se ju to bolj prime kot vse ostalo, samo prepričat jih je treba zakaj je kakšna stvar fajn.

Zgrešili ste problem. Ne se ukvarjati s tem ali je tabela smiselna ali ne. O tem odloča učitelj. Vprašati se je treba zakaj vam otrok ni povedal, da je dobil rdeči karton. Ali je bil v preteklosti kaznovan, ker je povedal, da je naredil nekaj narobe? Ima slabe izkušnje iz preteklosti, ko je povedal resnico? Če ga bost ekaznovali in prav je, da dobi kazen, ga ne smete kaznovati zaradi vržene plastenke, temveč zato ker vam tega ni povedal. Bodite pozorni še na eno stvar. Vaš otrok je krivdo za to kar je naredil, prevalil na vas, ko je dejal, da ste mu vi dali plastenko. Naučite ga da sam odgovarja za svoja dejanja. Še enkrat: kaznujtega zato ker vam ni povedal in ni prevzel odgovornosti nase. kazen naj bo taka, ki bo najbolj prizadela njega. Npr. prepoved gledanja teleizije - naj v tem času bere knjige, prepoved igranja igric na računalnik, eno urni sprehod v naravi z vami (ne v nakupovalne centre). Poskrbite, da bo čim več časa lahko preživel z vami. Naj vam obvezno popaga pri domačih opravilih. Bodite izvirni. Ne ga puščati samega.

Pa uspešno.

_____________________________

Vsak dan je nekaj posebnega.

Joj, nikar! Se ti zdi, da bo kdaj z veseljem bral knjige ali se s starši sprehajal, če mu bo to predstavljeno kot kazen?
Če se je to, da nečesa ni povedal zgodilo prvič, bi po moje zadostoval pogovor. Vodit dober pogovor pa je strvar, ki se je učimo vsi starši preko lastnih izkušenj in spoznanj. Morda pomaga, če se na to temo izobražujemo in si izmenjujemo mnenja, kar počne tudi ta mama.

anajan, dobro ugotavljaš, da je v opisanem primeru prišlo do pomankanja zaupanja. Zaupanja pa ne bi vzpostavljala preko kazni.

hejdi, hvala za opozorilo. nisem tako mislila. kot kazen predlagam, da naj otrok ne gleda televizije. ker mu bo v času, ko bi sicer gledal televizijo dolgčas, ga kot starši povabite (ne kot kazen), da dela (karkoli) skupaj z vami. Tako preživite več časa z otrokom, se z njim pogovarjate in si počasi pridobite njegovo zaupanje. Mimogrede lahko zveste o stvarih, ki vam jih sicer ne bi nikoli povedal. Upošteva naj se nasvet: nikoli ne vrtajte v otroka. Dajte mu čas, da se tudi sam odloči, da vam zaupa skrivnosti.

_____________________________

Vsak dan je nekaj posebnega.