Pred nami je zelo žalosten korak.
Naš nemški ovčar je star 9 let. Je priden in prijazen kuža, vendar ga zelo bolijo zadnje tačke. Ima namreč nekaj takega kot obrabo kolkov. Eno tačko kar vleče za sabo, včasih mu ritko zanese čisto v drugo stran, zelo ga boli. SKratka, zelo trpi.
Sicer bi se še vedno rad igral in skakal okoli, ampak ne more.
Vsem nam je zelo hudo ob njegovem trpljenju. Nekega uspešnega zdravljenja menda ni, zato smo se odločili za evtanazijo.
O njej vemo bolj malo. Da ne boli, je hitra. Želeli bi biti zraven njega, a se bojimo, da bo kuža iz našega obnašanja razbral, kaj ga čaka.  

Imate kakšne izkušnje s tem? Kakšen nasvet, tolažbo?

Hoj!Lahko ti povem kako si eni dali psička evtanazirat ker sem videla.Bili so na veterinarski postaji v eni ekstra sobi-Dobi 3 injekcije-najprej eno za pomiritev, nato eno za spat in nato še zadnjo-usodno.Za kužka ni zgledalo hudo za lastnike pa zelo-otrok raje niso pripeljali zraven.Je bil pa to majhen kužek(kokeršpanjel)in so ga potem vzeli domov in doma zakopali. Si sploh ne morem predstavljat kako bo ko bo naš kuža tako daleč.Ker je kot družinski član-še en otroček.

Mi je kar hudo za vas in vašega psa.Mi smo imeli mešanca med belgijskim  in kraškim ovčarjem.Star je bil 14 let, ko smo se morali odločit ,tako kot vi.Naš je še komaj vstal in šel lulat, ko se sedel je stalno jamral od bolečin, saj mu je pri zadnjični odprtini ven gledalo črevo .Sta šla z njim moj ata in mama ( meni niso pustili , ker sem bila visoko noseča in s težavami - so se bali zaradi stresa).Prvo je dobil pomirjevalo , kasneje pa še inekcijo za evtanazijo.Rekla sta ,da je samo zaspal . Čez pet min. je prišel vet. poslušat srce pa ni več bilo.Vem , da ti je hudo , ampak mislim ,da si kuža zasluži ob sebi nekoga , ki ga ima rad. On je bil ob tebi v težkih trenutkih , pa bodi še ti zraven njega , ko se bo moral poslovit. Bodite močni

Jooooj kok hudoooo!!!!
A se ne da nič pozdravit, operirat, karkol???

Poznam več primerov (v svoji družini) ko so dali psička med angelčke.Vsi so bili zraven in se poslovilil.Kuža nič ne trpi,samo zaspi. Mislim,da kuža čuti kaj se dogaja,ampak pomoje čuti tudi to,da mu s tem pomagaš.
Jaz se pa tolažim,da jim je sedaj fino,med svojimi pasjimi prijateljčki!

BODI MOČNA

Pes nič ne trpi, trpijo pa ljudje okoli njega, ko se poslavljajo. Glede na to, da ti je zvesto služil 9 let, bodi pogumna in ga pospremi na zadnjo pot.

Skab,

zelo mi je žal, da je pred vami tako težka naloga in odločitev. Morda samo misel in nasvet: morda je res čas, da se vaš štirinožni prijatelj poslovi od vas - vendar ne odhaja stran. Ostal bo v vaših mislih, v vašem srčku...spominjali se boste vsega kar vas je naučil, vsega, kar ste skupaj doživeli in kar ste ob njem na novo spoznali. In tako bo živel...živel v vas do trenutka, ko tudi za vas pride čas odhoda...in takrat vas bo počakal. Na začetku mavrične poti se ponovno srečate. Skupaj boste odšli po mavrici in ostali skupaj za vedno. Srečni da imate en drugega. Zato to ni zbogom. To je le čas, ki vas loči do ponovnega snidenja. Zato s kužkom le oditdite na njegovo zadnjo pot - pokažite mu v znak zahvale in ljubezni, za vsa leta, ko je bil ob vas, da si zasluži, da ste z njim do zadnjega. Da ni sam in da ga imate radi.

http://www.indigo.org/rainbowbridge_ver2.html

Držite se!

Shania

P.S. Preden odidete na kliniko, pokličite tja in povprašajte kako poteka evtanazija. Tako boste vedeli, da kužka zagotovo najprej uspavajo...

_____________________________

Najhujši greh v odnosu do živali ni v sovraštvu, ampak v brezbrižnosti. To je bistvo človeške nehumanosti. (G.B.Shaw)

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php

Joj mi že sedaj gre na jok ko na to pomislim. Doma imamo 13 let starega mačka, ki živi pri moji mami ampak je prej bil moj ko sem še bila doma. Mama in oče ga imata kot majhnega otročka in vem da bo zeloo hudo vsem nam za njim in da bom jaz in mama tista ki boma morale to storiti. Oče je že, ko maček kaj zboli čisto iz sebe in se sploh ne more pogovarjat od žalosti.

_____________________________

Moja punčka je moja največja sreča.

Pri nas doma smo približno 3 tedne nazaj uspavali kužka, ki je bil z nami 13 let. Ni fajn, res ne. Tolaži me edino misel, da ne trpi več.
Veterinar ga je pred posegom pregledal in ugotovil, da mu peša srce, voda mu je zastajala v telesu, vneto je imel ustno votlino...

Mi smo našo kužiko dali uspavati pred 2 leti zaradi raka. Zraven sva bila jaz in moj mož, moram pa reči, da je kužika sigurno nekaj čutila, saj se je prej veterinarja vedno bala kot hudiča, takrat pa je bila čisto mirna. Nikoli pa ne bom pozabila, kako je ko so jo pregledovali in ji nameščali kateter iskala očesni kontakt z mano. Kot da bi vedela in se želela posloviti. Dobila je inekcijo za pomiritev, potem
pa "ta pravo". Konec je bilo v 5 min. Meni je bilo strašno, jokala sem ko dež, ampak nikoli si pa ne bi odpustila, če bi jo peljal kdo drug.

Pač, tako je življenje, ampak vedno nam bo ostala v spominu (tako kot vsakemu ostane njegov kuža). Definitivno pa ni bila prvi kuža, ki smo ga imeli.

LP

mi smo tudi dali letos uspavati kužija, ki je bil 16 let z nami. Kaj naj rečem, vsekakor je hudo, saj je bil pravi družinski član, a hkrati sem vedela, da je to najbolje, saj je zelo težko dihal. Seveda smo imeli tudi težke trenutke, zaradi naše odločitve in se spraševali, ali se morda le nismo prenaglili ... no, pa vseeno mine. Enim pomaga, da takoj dobijo novega kužija, mi smo pa odločili, da bomo še en čas počakali.

Sicer pa je postopek zelo miren; najprej mu dajo injekcijo s pomirjevalom in nato šele uspavalno injekcijo. Nič ga ne matrajo kakorkoli drugače. Skoz ga imaš v naročju (če je seveda majhen kuža). Odnesla ga je sicer moja mami, ker sem bila jaz s trimesečnikom doma, tako da ti ne znam povedati občutkov med samo evtanazijo. Lahko pa si predstavljaš, da ni lahko. Imej skoz v glavi misel, zakaj je to prav in zakaj si se tako odločila. Predlagam, da se naročiš pri veterinarju in tudi povprašaš, kako postopek poteka in nenazadnje tudi koliko stane (ker takrat ne boš preveč trezno razmišljala).



_____________________________

lp, K

 Joooj, jst ze zdej jokam, pa se tisti link od Shanie sem pogledala ...  Sploh ne smem pomislit, da bi morala ostat brez Lune, pa ceprav je vcasih tak pain in the ass je se vedno moja in jo imam se vedno najrajsi na svetu  

Upam, da me kaj takega se vsaj 15 let ne bo cakalo ...

Pa se na 10 pasjih zapovedi sem se spomnla ...
8. Ko se postaram skrbi zame. Tudi ti boš ostarel.
************************************************ 

9. Spremljaj me na moji zadnji poti, naj ne umrem v tvoji 
odsotnosti. Ne izgovarjaj se,da to ne moreš gledati. Veš, s teboj
mi je vse veliko lažje-tudi smrt.
*************************************************

10. Ko me ne bo več,vzemi drugega psa, ki išče gospodarja.
Ne boj se navezanosti in novega trpljenja. Z novim prijateljem podaljšuješ moje trajanje - vse je povezano.


< Sporočilo je popravil ribicaRR -- 4.7.2006 23:04:50 >

Drage punce, hvala za tolažbo in razumevanje.
Jutri bo tisti dan...

Skabi, kako se držite?

_____________________________

Najhujši greh v odnosu do živali ni v sovraštvu, ampak v brezbrižnosti. To je bistvo človeške nehumanosti. (G.B.Shaw)

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php