doma imamo 3 letnico, ki me s svojo željo po nenehni pozornosti vsak dan totalno izčrpa.
v vrtec jo grem iskat okoli pol 3h in že v vrtcu se začne tečnarjenje (tam je baje čisto pridna). če je lepo vreme, jo peljem na kakšen izlet, ampak celo pot tečnari, da je utrujena in da bi šla domov. če rečem, da greva domov, je spet narobe, češ da ji je doma dolgčas. doma me tudi 5minut ne pusti pri miru, sama se ne loti ničesar, če se ji posvetim in jo usmerim v kakšno aktivnost, pa vse skupaj ne traja prav dolgo, ker se takoj naveliča in ji je spet "dolgčas". kadar jo peljem v plesno šolo imava ponavadi bolj prijeten dan, a vsak dan je tudi ne morem voziti po raznih krožkih, mi ne znese finančno, pa tudi ne da sem mi biti vsak dan ves čas naokoli, včasih bi mi pasalo biti tudi malo doma.
zdaj ko to pišem, je imela že celo morje zahtev, vsako minuto išče mojo pozornost, non stop. če ne gre drugače, pa pleza po meni in mi nagaja ali cvili.
ima kdo kakšen predlog kaj lahko naredim, da vsaj malo ublažim zadevo?

Nič, pusti jo kdaj, da se dolgočasi in dere Tudi to mora otrok dati čez.

Kaj čmo otrok te obrača ti se pa pustiš 

Lepo ji povej,da je že velika in da se lahko sama zaigra,da imaš ti tudi delo ,ki ga je treba narediti. Cviljenje itd ignoriraš,ko začne plezati po tebi jo lepo odstraniš s sebe.  Ko ti začne nagajat povej da bo dobila kazen pa jo recimo posedeš itd. Ravno zato,ker si ji vedno ugajala se je zgodilo to. otroci nas hitro obrnejo,mi se pa tega večinoma zavedamo ko pride že do kritične točke . Saj nisi edina,a čas je že da se ne pustiš mali tiranki

dam ti idejo,kupi cicido ali kakšno drugo revijo in notri imaš nalogo,pa ji preberi kaj naloga zahteva in ti odidi , in ji reci z veseljem da ko bo naredila naj te pokliče da vidiš kako pridna je in da je igra zabavna . Itd.. počasi pa bo šlo


< Sporočilo je popravil ledenaa -- 5.10.2010 18:16:05 >

Na žalost se moram tudi jaz strinjati s predhodnicami... Otrok s katerim se vsako minuto dneva nekdo ukvarja kmalu ne zna bit več sam in tudi noče biti. Jaz svoejmu dveletniku naredim !začetek" nečesa. Na primer se usedeva na tla, vzameva duplo kocke in zgradiva skupaj temelje za "stolp", ki ga on nato dokonča sam medtem ko jaz kuham, pospravljam... Ali pa mu narišem s flomastrom muco/ladjo/... ki jo on potem "pobarva" (beri pokraca). Ali pa skupaj postaviva par železniških tirov (imamo leseno železnico) in on potem sam nadaljuje. Seveda ga ne pustim tam eno uro ampak redno hodim spraševat kako mu gre in če potrebuje pomoč (ponavadi me "zjaga" ven, da še ni končal, da naj pridem kasneje ko bo že).

Idej je neomejeno. Kaj pa ko se bo začela šola in "obvezne" dejavnosti, a tam boš tudi sedela non stop zraven? To bo šele veselo! Malo ste pozni s tem ampak prepozno pa ni nikoli!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]