..jaz namreč še nimam našega sončka, bo prijokal nekje konec julija pa me vseeno zanima do kdaj (katerega meseca) približno naj bi dojile????

Pa ne rečt kolikor hočeš dolgo, ker se mi pa po dveh letih pa že zdi da ne bi bilo treba. Jaz sem namreč tak človek, ki noče pretiravati v ničemer, zato kljub temu da je lepo to crkljanje mislim da je pa potrebno nekoč reči dovolj. Kdaj je lahko tisti dovolj????

LP CIPRESA:nosecka:

Najbolj pomembno je prvih 6 mesecev,pol pa ja v bistvo crklanje,ker že začne z gosto hrano.

Lp:rozica:

To je pa taka stvar, o kateri je težko posploševat do kdaj ja ali ne.

Najbolj pomembni so sigurno prvi trije meseci. Ampak za tiste otročke, katerih mamice iz določenih razlogov ne morejo dojit oziroma imajo premalo mleka, so najbolj pomembne prve in mogoče edine kapljice.

Za spet druge je pomembno, da se dojijo do npr. 8 meseca, ker prej niso pripravljeni na gosto hrano.

Sama se boš mogla odločit do kdaj. Ti pa iz izkušenj povem, da je nesmiselno o tem razmišljat že zdaj. Dojenje je namreč nekaj neverjetno lepega tako za otroka kot za mamico. Morda pa se bo tvoj otroček pred tabo odločil, da je dovolj.

Jaz sem si že na začetku rekla, da jo bom dojila do 1 leta, potem pa nehala.

No, dojim jo še danes, ko je stara skoraj 18 mesecev. Zdaj sem pri sebi razčistila in včeraj začela z odvajanjem . Ampak počasnim, ne na silo, čez noč.

Saj veš, sto ljudi, sto čudi. Kdo ve, kako bo pri vama.

Ja Alja pravijo nekatere da se tako navežeš na to da ti kar nekaj manjka če ga ne podojiš.
Pa saj rada verjamem, lahko da bo pri meni isto, lahko še tako govorim da nebom dojila čez 6 mesecev ali 1 leto pol pa bo vse drugače.

Prvo sem dojila šest tednov, drugega dojim polno še vedno pri osem mesecih.
Svetujejo (strokovnjaki) izključno dojenje do 6 mesecev, ob preostali hrani pa lahko ( brez slabe vesti ) do dveh let. Navsezadnje smo sesalci.
Sedaj sem do šestih tednov uporabljala nastavke, ker je blo tolko mleka, da ni mogel piti. V dveh treh deh se jih je odvadil. Sedaj pa degustiramo s tem, da čez dan še sigurno 4x pije, pa ponoči 1 - 2 x. Jaz se nalivam, hranim, vmes tudi počivam, da je mleko dobro in ne sam voda. Hujšali bomo pa potem. Zdi se mi čudovito, nič ga ne grize, jem pa enako hrano kot v nosečnosti (tudi fižol in sadje ), sem neki eksperimentirala, pa se ni obnesno ( me je zaprlo).Če boš kje dobila knjigo Dojenje in materinstvo iz srca od Ksenije Šoster Olmer, jo priporočam. Men je veliko pomagala.
LP

Pripravi pa se tudi na možnost, da vama dojenje ne bo šlo. Jaz se s tem sploh nisem ukvarjala, češ, to pa je res čisto normalno, da gre in sem planirala, kako dolgo bom, računala sem do 7. meseca. Potem pa sem rodila, pa zadeva ni stekla, kot bi morala in sva se dojila dejansko samo v porodnišnici, doma pa sem se trudila enih 14 dni, potem pa obupala. Tako, da bodi pripravljena tudi na kaj takega. Jaz sem zaradi tega imela celo eno rahlo poporodno depresijo oz. otožnost. Pripravljala sem se na hud porod, težave s spanjem, itd., o dojenju pa sploh nisem razmišljala v tem smislu. In kako te prizadene, ko ne rata.:((:((

Blacky ne mislim tega primera napisat, da bi karkoli očitala, ker ne poznam tvojega primera.

Moja sestrična je rodila pred tremi meseci in dojenje tudi ni steklo,ker je imela CR, pa je že od samega začetka morala dodajati. Pa je vztrajala in zdaj, ko je mali dopolnil 3 mesece sta prvič samo na dojenju brez dodatka.

Včasih se splača biti vztrajen, čeprav seveda ni nujno, da bi bilo pri vseh tako kot je bilo pri moji sestrični.

Ja, saj vem, ALJA, da nisi mislila nič slabega. Tudi jaz se še vedno sprašujem, če bi bilo boljše, da bi še vztrajala. A je mali vztrajno zavračal mojo dojko, ker je bil že ful navajen na flaško. Jaz sem imela pred porodom ful virozo, ki se je po porodu še poslabšala in sem bila na antibiotikih. V porodnišnici sva se nonstop dojila, seveda mleko se ni proizvajalo zaradi moje bolezni. Zato so mu začeli dajati flaško, ker je ful kričal od lakote. Ko pa sva prišla domov, pa sem dobila še škatlo antibiotikov za zraven, na katerih je pisalo, da ne smem dojiti. Zato sem si pumpala in vlivala proč. Potem pa se je počasi začelo pojavljati mleko, mali pa ni šans, da bi sploh poskusil dojko v usta vzet. Kak je ugotovil, da je dojka, je začel kričati in je ati vsakič moral že kar s flaško v roki stati zraven, ker je bil ves moder v obraz od kričanja. Skoraj bi se mi zmešalo. Ne vem več, kaj bi bilo takrat prav.... žalostna sem.:((:((

Blacky verjamem, da je to zelo stresno in žal pač včasih mamica ne more dojit. Otročka pa tudi ne moreš prisilit, da bi se dojil, če se noče.

Moj primer je ciljal bolj na tiste, ko se otroček hoče dojit, pa mleka ni in ni ali pa ga je premalo.

Si pa ne predstavljam, kako bi bilo, če jaz ne bi dojila. Upam, da boš pri naslednjem otročku lahko dojila in videla kako lep občutek je.:rozica:

Ja Blacky to je pa res hudo. Na to še pomislila nisem da mogoče ne bi mogla. Saj ne da bi se stem že zdaj obrmenjevala samo dobro je da malo slišim še take situacije.

Hvala punce CIPRESA:nosecka:

Sama sem dojila 9 mesecev, pa mi to zelo manjka.. Nazalost mi je zaradi ponovne nosecnosti zmanjkalo mleka (hormonske spremembe). Dojila bos tako dolgo koliko bo ti pac ustrezalo. Vendar vsekakor imej v mislih, da je to nekaj res nenadomestljivega, kar lahko das otroku. Tudi po 6 mesecih ali enem letu. Saj je tudi custvena stabilnost pomembna zadeva v zivljenju. Z aktom dojenja dobi marsikaj, ne samo hranilne snovi... Vsi predsodki so odvec.

Maša je 2. aprila dopolnila 9. mesecev.. Še vedno se dojiva... vendar le zjutraj in zvečer, ker že vmej je večina vso gosto hrano...Ponoči spi...Mi je pa to nekaj najboljšega in najlepšega-dojenje-, zato še nimam neke potrebe da bi nehala...
Prvo hči sem dojila 8 mesecev, ker pa me je z svojimi zobmi tako grizla sem potem morala nehati.. Ker me je bila zmožna ugriznit tudi do krvi...in grizenja jo nisem mogla odvadit...
Zaenkrat Maša še ni začela z grizenjem in upam da tudi ne bo...