giotti, sva pa res v enaki situaciji, jaz tudi hodim spat z mojima otrokoma (3,5 let in 8,5 mesecev), a kaj, ko se punčka zbudi kmalu, ko se uležem, potem pa še x-krat na noč. Parkrat jo prestavim v njeno posteljico, potem pa se mi ne da več. Problem je, ker se jaz čisto razčujem, sinoči recimo nisem zaspala do pol štirih, nato je bil mir do pol sedmih in vstat. Najprej zajoka ona, jo pristavim, potem ko bi morda lahko zaspala še jaz, pa začne sin kašljat v svoji sobi. IN me kliče. Saj imam moža, ki se vstaja, jo nosi, gre k sinu, ampak jaz ne morem spati, če slišim najmanjši šum. Najbrž sem že kronično neprespana. Tudi podnevi ne morem zaspati, kadar punčka spi. Pa še uspavam jo skoraj toliko časa, kolikor potem spi. Posledično sva večinoma skoz doma, se mi nikamor ne da rihtat, ker komaj stojim. Edino na dvorišče grem z njo, toliko da je na svežem zraku. Upam, da bo obdobje minilo čim prej, tudi sin se je zbujal, zdaj pa lepo spi. Ne vem, zakaj se mi punčka skoz zbuja, morda je lačna, kaj pa vem, podnevi bolj slabo je, samo več kot poje, noče. Morda bodo zobki, nima še nobenega, samo s tem se tolažim že mesece. Morda pa le rabi toliko bližine in topline, da se zbuja, da vidi, da sem ob njej. Je pa zanimivo: takoj ko zajoka (prvič v svoji posteljici), se še napol v spanju vstane in se prime za ograjico. Ni šans, da bi jo lahko leže uspavala nazaj le z božanjem. Ni kaj, duda je pač duda.