Midva se nameravava poročiti enkrat poleti. Sicer ne misliva delati iz tega neke panike, ampak naju vseeno matra ena malenkost. Sicer že nekaj časa živiva skupaj in imava "osnovne življenjske potrebščine" že porihtane. Problem je v tem, da se bojiva, da bodo najini gostje to "malenkost" spregledali in nama na poroko veselo nosili krožnike, posteljnino in podobna klasična darila, ki bodo potem brezveze ležala v omarah. Če jim poveva, da ne potrebujeva nobenih daril naju itak noben ne bo jemal resno, ker to kao vsi rečejo. Obstaja kakšen lep način, da jim poveva, da če se že čutijo dolžne nekaj prinesti naj bo to raje denar, ki ga bova porabila za karkoli si bova pač želela (pa naj bo to potovanje ali pa dodatek k fondu za stanovanje)? Res ne bi rada izpadla pohlepna, ampak dejansko ne potrebujeva nič takega kar bi bilo možno kupiti v trgovini... Nekomu reči "za darila sprejemava samo denar" pa se tudi sliši malo pregrobo.

hja, tale zadnji stavek se res sliši malo grobo
tudi midva sva že imela "osnovne življenjske potrebščine", pa sem se vseeno spomnila miljon drobnarij, ki tudi prav pridejo.
če je kdo vprašal, kaj lahko prinesejo oz. kaj potrebujeva (in večina je vprašala), se jih napotila do kolegice, ki je imela seznam približnih stvari - potem v detajle so zbirali sami - kolikor se spomnim, smo bili tako vsi zadovoljni

Midva sva najinim svatom pred poroko kar povedala, da za darilo ne bi nič drugega kot denarne prispevke. Zbirala sva namreč denar za kuhinjo in se nama je zdelo brez veze, da bi imela najprej krožnike, pa vse sortne strojčke, kuhinje pa ne.
Pa so naju prav prijetno presenetili. Med sorodniki je tudi nekaj stricev in tet, ki so že malo starejši, pa bolj tradicionalni, pa sva doumnevala, da jim to ne bo prav. Vsi so bili prav veseli, ker sva jim olajšala delo z nakupovanjem in iskanjem daril. Vsak je prispeval po svojih močeh in se je res nabralo za celo kuhinjo. Po moje je tudi to pomagalo, ko sva povedala, točno za kaj bova imela ta denar in so lahko kasneje tudi videli, da sva kuhinjo zares kupila.

Ti sorodniki znajo včasih res presenetiti!
Vidva jim kar povejta, kaj si želita. Kakšen krožnik ali skodelice pa bosta vseeno dobila zraven .

LP

Čisto nič ne boš izpadla pohlepna. Midva sva tud tako naredila s podobnimi pomisleki kot jih imaš ti. Midva sva zbirala za kuhinjo, ki nama je še manjkala. Tako se izogneš temu, da dobiš 5 bištekov pa 12 kompletov krožnikov, pa kaj jast vem, kaj še.
Ne boš verjela, samo ljudje so to sprejeli odprtih rok, ker je nakupovanje darila kar neprijetna zadeva. S tem jih kvečjemu odrešiš skrbi in letanja naokoli. Še ženina 92 letna babica je spremila to z besedami " Kaj bolj pametnega se pa nebi mogla spomnit" Sva bla kar malo v prijetnem šoku ob teh besedah. Ljudje so pa tud našli vse možne načine zapakiranja denarja. Blo je prav zanimivo. Pa še kuhinjo sva šla lahko naročit takoj v Ponedeljek po poroki, ker se je nabralo ravno prav denarja.

No, ženka, pa si me prehitela

RTI

Midva sva dobila vabilo, v katerem je zadnji stavek takle:

Z darili si ne delajte skrbi, saj v ljubezni to pomembno ni! Če pa drugače mislite si vi, naj raje kak tolarček v kuverti zašumi.

Pa nama je jasno, da bova dala denar

Ja O.K., če naprimer nimata še kuhinje, ki je res nujno potrebna, če hočeta dva skupaj živet, potem to vsi razumejo in res denar prinesejo. Drugače, če pa imata že vse, pa bi bilo mogoče dobro v kakšni trgovini narediti listo daril, ki bi jih pa mogoče vseeno sprejela. Ne vem, jaz imam odpor proti temu, da bi nekomu dajala denar, če ne vem izrecno, za kaj in če ni res nujno.
Kaj pa vem, ali pa recita, če vama kupijo darilne bone v točno določeni agenciji. Se jih bo potem kar nekaj nabralo, svati pa bodo še vedno dali darilo, ne denar.

Midva sva tud, ko sva nosila vabila kar rekla za denar.
Oz. so naju vprašali, če bi kaj večjega rabila, da bi denar zbrali skupaj in kaj ornk kupili.
Pa sva čist lepo rekla, da itak imava vse, pa bi raje kar denar. In verjemi ali ne - so to zelo lepo sprejeli. Edini, ki je grdo gledal, sta bili obe mami.

Drgač sva pa v Sončku odprla račun in zbirala za poročno potovanje. In je blo vsem fajn - so kar prek klika nakazali in se niso obremenjevali kaj kupit.

In če lepo rečeš, se ne sliši čist nič grdo in grobo.

Splišni, kakšna je pa razlika? Ne vem no, če dobiš za poročno darilo denar, si zanj kupiš, kar rabiš. Drugo je, če gre za rojstnodnevno darilo. Ta praksa je zadnje čase kar v navadi in je praktična za obe strani. Svatom ni treba misliti, kaj bodo kupili, mladoporočenca pa kupita točno tisto, kar rabita.
Tiste poročne knjige so pa,.... ne vem no. Že tako ne maram hodit po rgovinah, da bi si pa zbiral eno tono artiklov mi je pa tudi mimo. Če si zbereš darilo to tudi zgubi tisti čar darila, potem je vseeno, če dobiš denar.

Meni se tudi ne zdi narobe ali oderuško, če rečeta, da vama namesto daril raje prinesejo denar. Svate še odrešiš skrbi, kaj kupit.

Midva bi tudi rekla za denar. Kdor pa vseeno hoče kak kupit, pa potem kupi.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Ne vem, jaz ful rada kupujem darila in ful se trudim, da je ful lepo in uporabno in ... ne vem, denar je meni tako blajk dajat. Kr neki.

No, to, kar je naredila Pikec, to s potovalno agencijo, mi je lepo. To bi mi bilo sprejemljivo.

Men se zdijo tiste poročne knjige, ki jih majo v ta velkih trgovinah prov super. Prov uživala bi, če bi lahko hodila po trgovini, pa zbirala, kaj bi rada imela. Ampak kot sem že rekla, midva sva najbolj rabila kuhinjo, pa sva jo na tak način tudi dobila.
Drugač pa poročne knjige .

LP

Uh, kako sva si različna

RTI

Midva sva sama naredila porocno knjigo daril. Poslikala sva vse stvari, ki sva jih rabila - bile so kar velike, ker sva se glih takrat selila v skupno stanovanje, vecina jih je bila iz IKEAe, razne omare, zofe, povstri, pekaci,... In potem so svatje sli v gostilno, v kateri je bila knjiga spravljena in odlepili ven slike stvari, ki so jih "kupili" tako da, so nama zanje nakazali denar.
Ful je bil zur, ker so potem na poroko v kuverti dali slike in se zdaj, ko pridejo na obisk recejo: grem se usest na mojo zofo.  Nihce ni bil nic jezen, celo lustno je bilo, ker sva bila na slikah tud midva z Igorjem.

Splišni, sej pol kupiš kaj uporabnega za manjši znesek, ostalo, kar si namenila mladoporočencema pa v denarni obliki zapakiraš zraven. Tako je volk sit in koza cela.

O, MarijaPo, to je pa res bilo fletno zrežirano.

Ja, sej to s poročno knjigo sva tudi že razmišljala, ampak potem bova imela doma multipraktik, ki ga bova uporabljala enkrat na mesec, pa nove odeje, ki jih še ne rabiva čisto zdaj, pa svečnike in vse tisto česar dejansko ne rabiš, ampak pač kupiš. Sem pač bolj praktične narave

Očitno to z denarjem res ni več taka tabu tema glede na vaše izkušnje. Sicer pa tudi če se jim ne bo zdelo fajn nama itak ne bodo v obraz povedali

Ne, kalbo, meni je mimo denar dajat in pri tem ostanem. O.K., če bi morala, bi, ampak bi bila žalostna.

Tudi midva sva bila na istem - ko sva nosila vabila okrog, jih je kar precej vprašalo, kaj želiva za darilo, pa sva potem kr malo namignila, da bi najraje denar. Večini svatom se je to zdelo najbolje, saj jim ni bilo treba tuhtati, kaj in kje nabavljati. Za najino željo sva povedala tudi staršem, tako da so potem oni to posredovali tistim, ki jim je bilo nerodno vprašati naju.
Dobila sva tudi nekaj vrednostnih bonov (npr.za Merkur), ki sva jih tudi fino porabila.
Ne vem, nekako namignita, kako in kaj. Tista ideja, da se že v vabilo malo namigne v to smer, se mi zdi fina.
Jaz vem, da si najraje sama opremljam stanovanje in si nabavim takšno stvar, ki mi je pač všeč. Brezveze se mi zdi, da bi na policah imela grdo vazo, ker mi je tetka pač kupila nekaj, kar je bilo njej všeč. Se je pa pred leti poročila moja sestrična (takrat še ni bilo te navade z denarjem, vprašali jo pa tudi niso, kaj bi želela) in je naenkrat dobila 6 likalnikov!!!
Tako da jaz sem še vedno raje za denar.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

alea_si vidva kar za denar rečta, bosta vidla, da vaju bodo presenetli, pa še veseli bodo, k jim ne bo treba razmišljat, kaj naj vama kupijo.
Pol si pa kej lepga prvoščta pa na vse tiste, ki so vama to omogočli zraven mislita, pa bo super.

No, sej je res, da če nebi kuhinje rabila, nebi šla v to, ker bi me ženka prepričala v poročno knjigo.

Splišni, evo, če bi meni dala prispevek za kuhinjo, bi se v njej vedno najdlo kaj dobrega zate , pa nebi bla več žalostna a ne

Splišni, k bi ti Kalbo v svojem seksi predpasniku postregel, bi te vsaka žalost minila!