Pozdravček!

Mene pa zanima, če ima kdo kakšne izkušnje s cerveno poroko (katoliško), ko eden izmed partnerjev ne pripada tej veri.
Kako stvar poteka?

Midva sva želela urediti tako, da se meni, ki resnično nisem verna pač ne bi bilo treba hinavsko truditi z vsemi zakramenti in bi cerkvena poroka pač veljala samo zanj (sva slišala, da se tako da). Potem pa pokličeva partnerjevega strica, ki je duhovnik (sicer človek, ki zelo komplicira) in pravi, da tak obred sploh ne obstaja in da če želiva to, se lahko zmenimo za kavo in podpiševa papirje. No, in zdaj nama res ni nič več jasno.

Lahko, sam pol se bo on v cerkvi poročil z bogom in ne s tabo.

Ja, obstaja cerkvena poroka, ko se zaobljubi samo en. Obred pa je malo drugačen, vendar je mogoč. Pozanimaj se še drugje. Tudi midva se boma tako poročila.

Seveda je možno! Ti pač ne boš prejela obhajila in pila vina. Jih poznam kar nekaj, ki so se tako poročili brez težav. Je pa tudi odvisno od duhovnika. Eni znajo komplicirat.

Kot ti pravijo drugi, taka poroka je možna. On se pač poroči cerkveno, ti pa ne. Je pa res, da nekje pač znajo komplicirat. Torej, če sta mela željo, da bi vaju poročil tale stric, potem bo to pač malo težje izvedljivo.

Seveda je možno.
Obrni se na duhovnika, ki se ukvarjajo s pripravo na zakon, npr. p. Beno Lavrih.
On vama bo te stvari razložil, kako in kaj gre, organizira tudi zelo prijetne vikend priprave na zakon  v Lj in celo po medmrežju.  Kot vem je dosegljiv tudi za osebne pogovore.
Inf dobiš na:
www.rkc.si
Poglej pod priprava na zakon.
Tu je seznam tečajev in poglobljene priprave na zakon (datumi, teme)

osebno sem bila na dveh takih porokah.
Jasno je, da po pravilih RKC to ni možno, tako kot se ne bi smeli krstiti otroci neporočenih staršev in podobno, pa se vseeno vse to dela. Odvisno je od tega, koliko prilagodljiv je duhovnik in vedno in povsod vse reši modra kuverta.
Moje osebno mnenje pa je, da se mi taka poroka zdi nesmiselna - zakaj bi se poročal, če se vendar tako poroči samo eden... Tega res ne razumem, ampak kakor komu paše - če si želita tak obred, ga pač imejta. Me zanima za vnaprej v kakšnem duhu potem nameravata vzgajati otroke?

Seveda, da se lahko tako poročita. On bo cerkveno poročen, ti pa ne. Sem bil na poroki kjer so njega poročili po katoliški strani, njo pa po pravoslavni strani. Vse se da. In oba sta sedaj cerkveno poročena.

Ojla

Ravno prejšnjo soboto sem bila na poroki pri sestrični in njen tudi ni imel nobenih zakramentov. Kljub temu sta se poročila cerkveno, samo da on ni prejel obhajila.....


lp,m

Najprej vsem hvala za odgovore. Bo očitno res treba vprašati še kakšnega drugega duhovnika.

Saj dejansko veva, da bi bilo najlažje, če se jaz pač dam krstiti in vse to, ampak v bistvu je to samo statistično en vernik več in precej hinavsko, kar se nama ne zdi smiselno. Sem pač drugače vzgojena in vera, Bog ter razlage enih in drugih stvari na tak način mi pač ne pomenijo nič. To je dejstvo.

Drugo pa je to, da fantu to pač pomeni kar nekaj oz. bi rad imel tudi ta del poroke, zato bi se tako tudi poročila. Ne z Bogom, ampak z njim pred Bogom. Hm.... verjeno zanj nisem nevidna in mu bo jasno, da sva pred oltarjem dva, kljub temu, da eden ne prejema "Njegovega telesa"  Kolikor mi je znano se z Bogom "poročajo" duhovniki in redovnice....

Če malo racionalno premisliš (in ne v stilu pridobivanja vernikov za vsako ceno) je to kar malo kruto. Če se torej katolik ne želi poročiti s katolikom je kaznovan tako, da ne sme biti poročen v skladu z vero ki ji pripada?

Kar pa zadeva vzgojo otrok je stvar dokaj jasna. Jaz jim katoliške vere in njenih prepričanj ne morem in ne znam posredovati, jim pa bo to vedel razložiti njihov ati in še kup drugih ljudi okrog njih. S to razliko, da bodo malo bolj kot drugi verjetno slišali tudi kritiko tistega kar jim pripovedujejo kot svete resnice.

Moja sestra se je tako poročila. Ni problema, danes to že vsepovsod delajo. samo z duhovnikom se moraš pogovoriti. Obred pa ni bil nič drugačen. Oba sta si izpovedala zaobljube, Da, podpisala, v glavnem bilo je enako kot če bi bila oba verna.

Evo še informacije iz prve roke.

Jaz sem verna in moj mož je ateist.
Ker moža nisem hotela posiljevati z vero in vsemi pripadajočimi obveznostmi (zakramenti), mož pa mi ni želel odreči cerkvene poroke, ki sem si jo želela, sva se poročila cerkveno kot "krščena in nekrščen". Kaj pa zdaj to pomeni?!

Cerkvena poroka je potekala samo s poročnim obredom - poročne maše ni bilo (kjer bi lahko samo jaz prejela obhajilo), lahko bi jo pa imela, če bi hotela. Pri obredu sva oba sodelovala - beri: jaz sem rekla, da ga vzamem za moža in on je rekel, da me vzame za ženo. Nisem samo jaz nekam v luft govorila. Pred Bogom sva bila oba združena v sveti zakon! Tudi poročni dokument sva oba podpisala! Torej sva bila OBA poročena cerkveno. Je pa res, da možu ne velja zakrament sv. zakona, kar pa ni isto, kot biti cerkveno poročen.
V družinski knjižici, ki jo prejme vsak cerkveno poročen par, sva vpisana oba, s tem, da je pri možu napisano, da nima nobenega zakramenta, tudi tega zadnjega ne.

Je pa še nekaj pomembno. Partner, ki ni veren, mora pred poroko podpisati "dokument", v katerem piše, da ne bo oviral drugega partnerja pri verski vzgoji njunih otrok. Kakšna bo ta vzgoja, pa nikjer ne piše (po cerkvenih načelih se smatra, da bodo otroci lahko prejeli vse zakramente).

Ampak vsak duhovnik lahko kaj zakomplicira. Poiščite takega, ki lahko izpolni vajine želje. Pa mi nismo nobenih modrih kuvert nosili k župniku.

Še to... tudi najinega prvega otroka sva že krstila brez problema.