Vsi v naši družini gremo radi v naravo in ker se približujejo lepi in toplejši dnevi, se sprašujem, kako naj izvedemo kakšne daljše izlete z enoinpolletnico, ki gre sredi dneva še spat. Ne spi sicer dolgo, vendar ji tega ritma res ne bi rada sesula, ker je to edini čas, ko lahko kaj v miru naredim ali pa se popolnoma posvetim mlajši... Zato ne vem, če bi bilo dobro, da bi to spanje preskočili (poleg tega je tečna, če ne spi, dobesedno hoče, da jo damo spat - se začne jokat in pokaže, da hoče it spat, tuid pove, če jo vprašamo).

Dokler je bila dojenčica, je lahko spala v vozičku ali pa v slingu, kjer je udobno, saj jo lahko naštimam tako, da ima podprto glavo,... (tako da tudi zdaj z najmlajšo dojenčico to ne bi bil problem), tavelika pa je zdaj že večja in jo po raznih potkah nosi oči v nahrbtniku - tam pa verjetno ni preveč fino spat.

Kaj naredite vi?

Mi smo šli enkrat na Kredarico, ko je bil moj brat star 3 leta. Nekaj časa je hodil in ko je bil utrujen ga je oči dal v nahrbtnik in on je takoj zaspal. To se je ponavljalo celo pot.

Če bo tvoja Ronja utrujena bo verjetno tud tam zaspala. Saj veš, da so otroci prilagodljivi - včasih bolj kot mi.


_____________________________

V sanjah in ljubezni ni nič nemogoče.
(J.Arony)

Odvisno,kaj z izleti misliš, kakšno planinarjenje je mogoeče preveč naporno, čeprav so nam tudi že spali v nahrbniku. Izlete v naravo ali k morju pa se da lažje speljati. Mi smo ogromno pohajkovali in to z dvema, ki sta še spala, izlet pa smo načrtovali tako, da se za čas, ko spita vozimo ali gremo kam na kosilo, tako, da sta spala v avtu. Npr, ko smo šli na Bled smo štartali zgodaj dopolda smo se sprehajali... potem smo šli v avto, po par minutah sta že oba spala (v sedežih), avto sva parkirala ob kaki gostilni čisto ob terasi tako, da smo jih imeli na očeh in sva pojedla kosilo, ko sta se zbudila pa sta ga še ona, veliko krat sva med njunim spanjem brala knjige ali pa klepetala. Mi smo tako pregledali velik del  Slovenije, brez nobenega problema, tudi zdaj ko sta večja in sta oba v jahaču imata v avtu vsak svoj povšterček, tako, da se lahko nanj naslonita in zaspita. Po mojem se ne smeš obremenjevat in pustišš, da stvari same stečejo.

Tudi jaz ne vem čisto, če misliš celodnevne izlkete na splošno, ali celodnevne izlete v gore.
Mi izlete organizirmo tako, da otroka ali spita v avtu opoldan ( kar pomeni da zjutraj krenemo, hodimo ene 2 do 3 ure , potem pa se vrnemo do avta in onadva odspita, midva pa malo raziskujeva, po spanju pa imamo piknik ali se ustavimo na kavi ) ali pa vzamem s sabo nekaj za pogrnit po tleh in kdor je utrujen zaspi pač na tleh.
Za celodnevno gorništvo pa jaz z mojima še nekako nisem, rada hodita nekako do 4 ure ( z malico vmes ) in se mi zdi brezveze forsirat. To bomo počeli, ko bosta večja.


_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Mi smo ves čas potovali, praktično od Nikinega 7 meseca dalje in to daljša potovanja po tujini z avtom. S seboj smo imeli našega Quinny-ja comforta, v katerem je naša punca spala do svojih 2,5 let! Ne me vprašat, kako se je zbasala noter, ampak dejstvo je, da je ona na popotovanjih svoj popoldanski spanec oddelala v vozičku. Je pa ta voziček dokaj udoben (očitno) in je bil tudi za naju z možem pravi blagoslov, saj v času njenega spanca nisva bila nikamor priklenjena - recimo poleti na plaži, ko so drugi spali na ležalnikih in niso mogli nikamor, smo se mi sprehajali okoli, šli na kavico... Nika pa je odspala svojo uro in pol ali dve. Tudi na popotovanjih je bilo super, ker njen spanec ni motil ritma. Po kosilu smo jo dali v voziček in hajdi na potep.

Zame je voziček daleč najboljša opcija, vsaj za nas je to bila. Zdaj pa, HB, ne spi več in smo še bolj mobilni.

Če pa seveda sprašuješ za kakšne gore ali bolj konkretna, off road potovanja, izlete, potem pa voziček verjetno ne pride v poštev.

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Mi imamo iste težave. Meni spanje v nahrbtniku ne zgleda najbolj udobno. Ne rečem za krajši dremež,ampak za resno 2-urno spanje po kosilu pa nahrbtnik niravno primeren. Čakamo, da mlajši sin malo zraste,do takrat pa vse planiramo gledena njegov spanec.   

Še vedno ni čisto jasno, o kakšnih izletih to govorimo. Za izlete, popotovanja, kjer ni vključeno gorništvo oz. planinarjenje, res ne vidim ovir. Kaj vam otroci ne spijo v vozičku?!

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Hm, Ronja je stara 20 mesecev in pride do vznožja Gradu, to je pa počasi to, kar zaenkrat zmore... Saj rada hodi, amapk se zmatra - ipak ima 5x krajše noge kot mi... Forsirala je pa ne bi...
V nahrbtniku nima glave podprte in se mi zdi, da ji jo kar meče levo in desno, če bi zaspala... Se mi zdi hudo neudobno tako spat več kot pol ure...

S celodnevnimi izleti sem mislila dobesedno to: izlet, ki traja cel dan, torej da hodiš cel dan in si torej na sredi dneva oddaljen od avtomobila par ur. Mislila sem sicer izlete v gore (zato sem dala pod gorništvo), ampak lahko so tudi drugi izleti, ki trajajo cel dan (in nisi vmes v avtu - zame to ni celodnevni izlet).

Dva kratka izleta - to že znamo - da gremo dop. nekam, pa zaspita v avtu in potem popoldne spet nekam. Ampak to ni to, o čemer govorim...

Prejšnjič, ko se nisva obremenjevala, pa smo šli na en daljši izlet, tamala ni zaspala v avtu, ni mogla, ampak ker je bila utrujena, se je drla ko jesihar, čisto nesrečna in užaljena, ker je nismo dali spat. Čim smo prišli domov (oz. k dediju, ker smo bili takrat pri njem) in jo dali spat, je bilo pa vse ok. Pač rabi tisto spanje, hvalabogu .
Kar se mene tiče zelo nerada vozim, kadar se otroci derejo, ker se mi zdi, da takrat nisem tako skoncentrirana na vožnjo kot bi bilo prav. Tako da bi se rajši malo obremenjevala prej, pa da se mi ne dere v avtu . Priznam, da nisem navajena na otroški jok, ker se pač sicer ne jočeta dosti, vedno je razlog in se ga navadno da odpravit...

Da bi zdaj spali na tleh, se mi zdi še malo premrzlo, za poleti pa sva že razmišljala o tem... Hodila itak ne bo toliko časa, kvečjemu urco, pa potem v nahrbtnik, pa potem spet pol urce itd... Forsirala je ziher ne bova, ker jaz nisem marala, če so me .

Z avtom se mi ne zdi problem - samo izlet zame ni potovanje z avtom, to obvladamo : ko je bila Ronja stara dobre pol leta, smo šli z letalom na ciper, bili tam v hotelu, oči je imel službene obveznosti, midve pa sva se potepali okoli s slingom in je šlo super. Če je bila lačna, sem se ustavila in jo podojila, sredi dneva, ko so imeli odmor za kosilo, sva ga prišli iskat ali pa smo se dobili v hotelu in je mala še malo odspala in to je bilo to. Nobenega problema. Ko je bila Ronja stara nekje slabih 10 mesecev, smo šli s prijateljema v Rim, z enim avtom, spet nobenega problema. Imeli smo voziček in je lahko spala not ali pa je bila v slingu in je spala not ali pa v avtu v lupinici, ki je nagnjena in se tudi da spat not.

Zdaj pa ima v avtu navaden otroški avtosedež, v katerem ji glavica pade naprej in ni preveč lušten za spat, se mi zdi, oz. se Ronja not ne naspi dobro, potem je pa utrujena. Ampak saj pravim, to bi še šlo, dva kratka izleta, tako da vmes pridemo do avta in tam spi. Ampak to ni to, kar bi si želela . Ker je kljub vsemu precej omejeno: maksimalno 2 uri lahko greš v eno smer, če hočeš bit do opoldne nazaj pri avtu... In ker se je treba vmes ustavljati za ronjino malico, za lejlino dojenje, za lulanje/previjanje, za ronjino raziskovanje, kadar ni v nahrbtniku - se nama zdi pa prav, da lahko malo tudi sama hodi in raziskuje, saj v tem je fora izletov... Pride to dejansko slabo uro hoda v eno smer... Kar je pa malo oz. dosti fajn stvari je precej bolj oddaljenih...

Glede vozička pa je zdaj problem, da je zdaj voziček naštiman za malecko, zraven pa sva pripela dodatni sedež za taveliko in tako je voziček seveda temu primerno širši in manj stabilen in manj okreten in zato neprimeren za razne gozdne potke... Mogoče bova sicer kje staknila še eno marelo, da bo za take primere, ampak nekak sem upala na kak nasvet za poti, kamor se ne da z vozičkom, tako bolj kozje stezice .

Naša dva sta planinske pohode precejkrat prespala v nahrbtniku. Potruditi se je le treba, da hodiš previdno in brez sunkovitih premikov.

Drugače pa spita tudi v avtu, tako, da tudi zdaj prideta domov spočita in polna energije.

Pri nas le delno drži trditev, da so po turi otroci utrujeni, prej bi midva po turi kaj spala.

Ko pri nas zaspi, mu damo pod glavo tisto zadevico, ki se drugače, da v avtu za okrog vratu, da se lažje spi. Tukaj se obrne ravno v nasprotni smeri, da lepo glavico gor nasloni in zaspi. V intersportu so jih prodajali prav za ta namen: za otroke, za spanje v nahrbtniku. Pri nas se super obnese in je tako oddrnjohal že marsikatero turo za nazaj grede. Drugače pa poskušamo skombinirat tako, da ali spi v avtu na poti tja ali nazaj. Kar mu zmanjka, pa zaspi v nahrbtniku.

Hvala za spodbudo in idejo. Tisto oporo za vrat (ja, tako, ki se natakne od spredaj) sem že naredila danes ponoči, pa bomo videli, kako se bo obnesla. Sem jo itak hotela za v avto, zdaj bomo pa sprobali še v nahrbtniku - drug vikend (ta teden mamo druge plane) sporočim, kako se bo/je obnesla.

Skoraj bi pozabila napisat poročilo: torej šli smo na Tinjan, urca gor, urca dol, pol urce gori. Mali sta spali v avtu in tudi v nahrbtniku oz. slingu (kakor katera) in sta bili temu primerno lepo spočiti, ko sva midva utrujena od pokanja in nošenja in vožnje prišla na cilj k dediju, hehe . Naslednji dan smo zato šli po ravnem, okoli škocjanskega zatoka. Samo malo smo jima ritem uničili, kar sva plačevala še 1 teden, zdaj je pa spet vse ok.

Bravo, tudi manjši cilji so kar dobra vzpodbuda za naprej. Važna je rednost, potem pridejo take stvari v navado.

hehe, da se ne bi imeli kam dat, se ni za bat . Bolj je problem to, da prevečkrat "probava, če bo šlo", pa sesujeva urnik najini mali (tastarejši), ki je precej občutljiva na to - no, ne za pol urce, ampak za par urc pa , potem pa par dni hodiva ko zombija okoli, ker se ves čas zbuja . Se nikakor ne moreva navadit, da pri otrocih kake hude improvizacije odpadejo . Tamikena je pa vsa razdražena, če spremenimo okolje - sicer je zlato dete, ne moreš verjet, da take obstajajo, ampak če pa jo preseliš, pa čisot nič ne spi, še 2 dni potem, vsaj čez dan ne, pa ponoči se ful bolj pogosto doji - očitno se ne počuti varno, če ni doma, je tak zapečkar (medtem ko starejši je bilo čisto vseeno, kje je, samo da sem bila jaz s svojo joško zraven, hehe)... Tak da je zanimivo, hehe.

No, čez prvomajske planiramo par manjših izletov, vsake 2 dni kam, recimo, enrkat v gore, drugič bolj po ravnem, da bojo moja blesava kolena zdržala (niso navajena nosit 60 kil, hehe). Kam imate pa drugi namene it, da prekopiramo kako idejo?

Trenutno je tako da med tednom spravimo našega 4 letnika kake trikrat na Stari grad 585 m, kdaj podaljšamo še do Špice 660 m. Med vikendom pa ena večja z do 1000 m višinske pa še kak Stari grad. Ker bom jaz za nekaj časa iz igre bodo hodili po standardnih variantah, pl. Korošica nad Ljubeljem, Kriška gora, Velika planina...

Naš štiriletnik je nabral letos že 43 Starih gradov, s 13 podaljši do Špice. to je skupaj kakih 10000 m višinske razlike, kar se potem krepko pozna na vzdržljivosti. Stari grad je pri nas primeren zato, ker je vzpona ravno prav, da se ne pretegne, pa še pot je strma in polna raznih bližnjic po katerih lahko pleza.

Hvala za ideje, bova pogledala, kje je to (jaz še ne vem, mogoče lubi že ve, jaz nisem za gore, uradno jih (kao) sovražim , ampak mam pa rada lubija, ki jih ima rad, pa otroke mam tudi rada in gremo - zakaj bi njih prikrajšala za izlete v naravo, po ravnem pa v Slo. ni veliko, hehe. pa tudi naj imajo možnost vzljubit gore, mogoče jima bojo pa všeč...) Prav plezala po kakih strmih bljižnicah jaz s slingom s 3,5 mesečnico ne bi, ker ne vem, koliko je to varno. Pa sploh imava z bljižnicami ene hecne izkušnje: vedno prekleto dlje trajajo, ker se vedano čez kak drn in strn spraviva, hehe. Pri nas nobena še ne hodi prav dosti - tamicena itak še nič, tavelika pa bolj malo, je ipak komaj dobro leto in pol stara, pa se navadno kar na travniku zabarikadira, hehe...

Nekaj luštnih izletov za vso družinico

www.caszadruzino.com

Spanje v nahrbtniku: mi gremo zelo velikokrat na Šmarno goro z dvoletnikom, ki se zaenkrat še lep del poti prenosi  in skoraj vedno, že na poti navzgor zaspi, potem spi ves čas, ko smo gor (mi2 vmes velikokrat pojeva kosilo) in se dostikrat  zbudi šele, ko prispemo do avta (vse skupaj spi okrog dve uri). Nikoli ni bilo nobenega problema, je res, da mu včasih malce mahedra glava v nahrbtniku, ampak jo potem skušam založit s kakšnimi oblekami, ko pridemo gor, ga pa kar v nahrbtniku položiva na tla (prednost Kid Comfort II, da ima tisto "podlogo" za glavo - ful dober nakup, še stokart bi se odločila enako).