Pozdravljene forumovke!

Zanima me vaše mnenje glede neke stvari, za katero mož sicer pravi, da pretiravam, pa me zanima če ve mislite enako.
In sicer: gre za mojega tasta. Pred 3 leti je postal vdovec. Sedaj ima že leto in pol prijateljico, pri kateri preživlja vikende. Tako, da če ga želimo iti obiskati, moramo iti k njej domov. Drugače pa živita vsak na svojem. In sedaj problem. Z možem imava 5 mesečnega sinčka in ona se je oklicala za babico!!!!! V tem stilu: pa pridi malo k babici v naročje, pa babica te bo malo pokrila, itd.Halo!!!! Najraje bi ji zabrusila: pa ti nisi babica. Jan eno babico ima, druga je umrla. Konec.
Pa ne bi rekla, da ne bi imela svojih otrok in vnukov! Naj bo babica njim, ne pa mojemu sinu, s katerim si nista niti najmanj v sorodu.
Mene to moti, no! Možu se pa ne zdi tako tragično, ker je sicer v redu ženska. Saj sama tudi mislim, da je vredu, samo to z babico mi pa gre na živce.

Kaj pravite, ali pretiravam?

Meni se zdi, da pretiravaš- zdi se mi zelo lepo, da je tako sprejela partnerjeve sorodnike, predvsem pa vnučka.
Lp

Meni se to ne zdi nič groznega.

Tudi moja mama si je poiskala partnerja, ko je moj oče umrl. Našemu malčku pravimo, da je to njegov dedi, saj "opravlja to funkcijo", kasneje, ko bo malo večji, pa mu bomo razložili, da to ni moj pravi oče...

Moj mož ima mačeho, ki je za oba moja otroka babica, tako jo tudi kličeta (no, tamala še ne) in tudi sama se ima za njuno babico. Meni se zdi to normalno. Ko bosta dovolj velika, jima bomo že razložili, da njuna prava (krvna) babica počiva v miru, druga pa ju ima enako rada namesto nje.
Meni je pomembno, da se imajo radi.

To je vse lepo in prav. Ampak onadva niti ne živita skupaj, poznata se komal leto in pol. Kaj pa če gresta narazen? Kaj naj rečem malemu, kje je njegova babica?

Tudi jaz mislim, da pretiravaš. Lepo od nje, da je sprejela otroka in da sploh hoče, da jo tako kličete!

Jaz imam mačeho, pa noče, da jo otroci kličejo babica. Saj se tudi vede ne tako. Ona skrbi za mojega očeta, sicer pa otrok nikoli ne pokliče niti po tel., kljub temu, da je čisto prijazna z njimi, ko pridejo na obisk. Vendar ne čuti želje po njihovi bližini. Nima se za babico.
Torej bi jaz na tvojem mestu raje cenila to, da sploh hoče prevzeti to vlogo.

Najmanj eno leto imaš še časa, pred otrok začne govoriti, pa prej več. Do takrat se bo pa že pokazalo, kaj bo s to "babico". Če ti je zoprno, se zaenkrat izogibaj temu, da bi otroku rekla, gremo k dedu in babici. Lahko rečeš samo k dedu ali pa ime kraja, kamor greste. Njej pa pusti, naj se tako imenuje.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moja mati ima tudi partnerja, s katerim že 15 let živita skupaj, pa mu naš mali enostavne reče: Stane. Nikoli ni nobenemu padlo na pamet, da bi mu rekel dedi ali kaj podobnega, niti mojim nečakom ne.

Ne vem, se mi zdi nekako bolje tako, po imenu....na, pa spet odstopam iz večine.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tudi od moje prijateljice sin babičinega partnerja kliče po imenu, je pa res, da je njegov pravi dedi še živ.
Meni se zdi, da je to popolnoma stvar odločitve. Tudi jaz sem strica od moje mame klicala ata, ker pravega dedka nisem imela. Vedela pa sem, da ni moj pravi dedek, vendar mi ga je tisti kratek čas, ko je živel, pač nadomeščal in večno bom hvaležna za te trenutke.

Pri nas je pač tako, da tudi moj mož svojo mačeho kliče mamka (mama), saj je njegova mama zelo zgodaj umrla. In ne vidim razloga, zakaj bi komplicirala. Konec koncev nazivi nimajo veze - pomembno je, kaj med seboj čutimo, a ne.

Jst bi pa ko reče ona "dej pridi malo k babici" Rekla a greš k (primer) Marjeti al pa a greš k teti marjeti. Skratka vedno bi jo klicala drugače ne babica in tud doma bi govorila kot Marjeti al pa o teti Marjeti. Po moje bo že zakapirala da nekaj ni vredu :)-

ena je to že omenila...glede na to, da gre za ime, ki bi ga nosila pokojna mama tvojega parnerja in da to njega ne moti, bi mogoče morala pustit zadeve take kot so...bi te pa povsem razumela, če bi šlo za novo parnerico tvojemu očetu, ki bi tako "ukradla" ime TVOJI mami....
srečno!

Pretiravaš. Bodi vesela, da ima otročka rada in mu želi biti babica.
Pri nas se sicer kličemo po imenih in ni te dileme. Glede na to, da se pa tvojemu stvar ne zdi sporna, pa sploh ne vem, kje je problem. Če bi že koga imelo za motiti je to on.

Jaz sem pa prav vesela, da od mojega partnerja starši sprejeli mojega otroka kot za svojega vnuka in oba kliče babi in dedi. Tako je vsaj manj komplikacij pa še odrinjenega se ne počuti.

"Kaj pa če gresta narazen? Kaj naj rečem malemu, kje je njegova babica?"

Kaj pa če gresta vidva narazen? Kaj boš potem rekla malemu, da nima očeta...

Moja mami je že zelo zgodaj (pri 2 letih) izgubila mamico. Dedek se je kmalu ponovno poročil in imel poleg dveh otrok z novo ženo še 3 otroke. Otroke je imela vse enako rada, prav tako nas vnuke. Zame je babica, kot marsikatera "prava babica" ni. Krvno vez je lahko sprejeti, mi smo sprejeli njena dejanja.

Vsako leto sem bila poleti pri njej in dedku na počitnicah. Nekega večera smo se skupaj z ostalimi "njenimi" vnuki pogovarjali, kaj so naši starši ušpičili in nagajali kot otroci. Precej zanimiva tema. In seveda je pogovor nanesel tudi na to, da od vseh otrok ni biološka mama. "Njena" druga vnučka ji je rekla, da bo zanjo babica in pika, pa če stokrat ni po krvni plati. Jokala je od sreče, da tako gledamo nanjo.

Mislim, da to pove vse.

Jaz bi imela pomisleke edino v primeru, da se ne obnaša in ne izkazuje ljubezni kot babica, ampak je samo očetova prijateljica.

Tudi moje mišljenje je, da pretiravaš in se pridružujem ostalim, ki so rekle, da si lahko srečna, da sploh hoče biti babica nekomu, ki ni njen vnuk. I
z tega se da sklepati, da ta "babica" tudi resno in dolgoročno misli s tvojim tastom. Za par mesecev najbrž nobena ne bi hotela biti babica, ali ne?

sicer pa anne, imaš vsaj rezervno babico - naša prava (beri tašča) še miga, pa ji :duda: še do sedaj ni uspelo prit pogledat... to pa tudi ni ravno prav...

po moje, ko bo :duda: malo večji bo že razumel kdo je kdo.. hm, kaj vem...

Najina imata 4 babice in 4 didije, pa kaj. Važno je, da ju imajo vsi radi.