želim navezati stike s starši ki imajo tudi otroke s posebnimi potrebami.........

Zdravo
Imam punčko (3 leta) z avtizmom, ki bo v kratkem usmerjena kot otrok z pp in dobila odločbo. Če želiš, lahko se javiš tudi na mail

Zdravo imam staro hči 4.5 let zdravniki sumijo da bi bila avtist ima kdo kakršno koli izkušnjo kako s tei otroci,kaj je najbolje za njih.trenutno obiskuje vrtec zelo je zadovolna vendar bi naj potrebovala razvojni vrtec.ima kdo kakršno koli izkušnjo lp

moja izkusnja je, da poisci se drugo in tretje mnenje.
moj je najprej imel Aspergerjev sindrom, na naslednjem obisku pri psihologinji je bilo to ovrzeno, zdaj pa ima ADD. verjetno do naslednje kontrole, ko bo kaj tretjega...
aja, do psihologinje sva prisla pa zato, ker na sistematiki pri treh letih pac ni sodeloval s popolno neznanko, katera je drezala vanj z razlicnimi vprasanji.

za opazovanje in mnenje sem prosila se njegovo vzgojiteljico, strokovno delavko v vrtcu in terapevtko na delovni terapiji (kamor hodiva, ampak zaradi motorike. ona dobi na terapije tudi aspergerjeve sindrome, add-je in vse ostalo in je kar kompetentna glede mnenja).
vsem trem ni bilo jasno, od kje sploh misel na to, da ima otrok kake motnje...

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Zato ker ni sodelovala ste bili napoteni naprej

Pri nas mali ust ni odpru. Smo iemli sicer ful kratki sistematski, ne vem kake 10 min, pregled višine in teže pa za oči naj bi pogledala pa ni nič hotel povedati. pri zdravnici je pa pogledala trebušček pa rekla je da bi ga rada slišala pa pač ni hotel nič povedati. aja pa v usta mu je pogledala.
Ker ni govoril je rekla naj prideva čez 3 mesecen nazaj ali pa ko bova kaj v ambulanti. Nič pa ni omenila da bi bilo zaradi tega kaj narobe.

heh, do tja midva se prisla nisva.
zacela sva pri psihologinji in po 10 minutah naju je napotila naprej do zdravnice, ki ni preverila nic drugega razen teze in kri mu je vzela. in rekla, da se cez cas vidimo.
tudi jaz sem mislila, da bova cez mesec, dva sla na sistematski pregled (na pregledu se ni imel dopolnjenih treh let) in ko sem dobila ponovno vabilo, sem sla valda kao na sistematski pregled. sestra mi je potem rekla, da morava k psihologinji v zgornje nadstropje in tako se je zacelo...
sej dvakrat sem sla, tretjic me pa ne vidi vec tam. bom dobila vabilo na kontrolni pregled.
ce otrok potrebuje pomoc, jo bo dobil, pa ce je to zadnje, kar naredim. da bo pa imel sindrome in podobno zato, da bo ga. psihologinja imela kaj delat-to pa ne, sorry. ce pa sploh pomislim, kako (tudi na ta nacin) odtegujejo res pomoci potrebnim me pa tak prime, da bi se na tla vrgla in jokala od besa

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Halo ali imamo pri nas sploh kaka pravila kakšni so sistematski. Eni za pri 3 letih pišete da so delali ne vem kaj. Mi smo imeli pri večjih dveh tudi več kot eno uro vse skupaj, laboratori, pa pregled vida, pa sestra preverja fino motoriko in zdravnica ga je pogledala nato pa se je na koncu še psihologinja malo s starši pogovarjala pa malo potem z otrokom. Pri nas je psihologinja čisto tako gledala sta slikanice pa opazovala ga je ko se je igral medtem ko sva midve govorili. Aja pri zdravniku pa smo izpolnili vprašalnik (lulanje, štetje, prepoznavanje baru,..) pa potem je sam zložil ene kocke po barvah in jih preštel, jih je bilo 5. Pač tako da vidi kako in kaj.

Pri malem pa nič samo laboratori, teža in višina vid in vprašala me je če je suh čez dan in to je bilo to. Bila sva konec v 20 min, bila bi še prej če bi hotel sploh kaj povedati pri preverjanju vida. Potem je pa samo rekla da govora pa itak ne more preverit ker noče govort. Če bi bilo karkoli narobe z njegovim razvojem, ni šans da iz tega ugovoijo. No psihologinje v tem ZD nimajo zato niti ne pošiljajo k psihologu razen če ni nekaj ful narobe in še to na pobudo staršev.

Malo se mi zdi kontradiktorno to tvoje pisanje.
Misliš, da bi se psihologinja kar tako želela ukvarjati s tvojimi - pomoči nepotrebnim - otrokom, ob tem pa bi pustila čakati zelo vrsto čakajočih otrok, ki - po tvojem - nujneje potrebujejo njihovo obravnavo?
Glede na to, kako dolgo je praviloma treba čakati, da se pride na pregled k psihologu, je verjetno tudi psihologinja tvojega otroka precej zasedena, očitno pa opaža pri tvojem otroku nekaj, kar bi bilo po njenem mnenju dobro spremljati in pravočasno usmerjati, da se morebiti ne razvije v (neobvladljivo) težavo.


P.S.: Vsaj v našem mestu so čakalne vrste za mnoge pediatrične specialistične obravnave, tudi pri psihologu, zelo dolge. Tudi po več mesecev. Dvomim, da bi se tako radi 'izživljali' nad nekom, ki je čisto v redu, samo za to, da se lahko pohvalijo s tem, kakšna množica drugih še čaka na obravnavo.

P.S.2: Če njihove obravnave ne rabiš, jim lahko, še preden dobil naslednje vabilo, pošlješ vljudno obvestilo, da njihovih storitev več ne potrebuješ. Bodo verjetno zelo veseli drugi otroci, ki jim je zaradi tvojega sina odtegnjena pomoč.
V končni fazi si ti mama tvojega otroka in ti odgovorna za to, da mu zagotoviš čim boljše pogoje za razvoj. Če je kontrolno spremljanje pri psihologu tako nesprejemljivo, ga imaš kot starš vso pravico zavrniti.
Ali pa morda nekje v odzadju tega tvojega besnenja le veš, da pa morda obravnava pri psihologinji le ni tako nepotrebna in napačna stvar zanj?

P.S.3: To sporočilo sem napisala kot mama otroka, za katerega sem že dolgo opažala, da ima določene težave, ki bi naj po mnenju psihologa na sistematskem pregledu pri 3 letih in zdravnice izzvenele tekom razvoja, a niso, temveč so se okrepile. Če bi takrat bil deležen nadaljnje strokovne obravnave, bi njegove težave verjetno odpravili mimogrede in bi imela samo nekaj (nepotrebnih kontrolnih) pregledov pri specialistih. Namesto tega sem morala z veliko angažiranja kasneje doseči, da je prišel do ustreznih strokovnih obravnav. Na katera je seveda povsod treba čaaaakaaaatiiiiiii.

In seveda je sedaj potrebno za odpravo težav delati precej več. Tako on kot jaz. Na mnogih področjih, z več vaje, več truda.
In seveda je sedaj veliko manjša verjetnost, da bo težava uspešno odpravljena. Je bolj verjetno, da je pomoč dobil prepozno in da bo motnja ostala doživljenjska.

In besnim in se mečem po tleh, ker nisem znala prepoznati meni nepoznanega obsega otrokovih težav pravočasno, In ker strokovne službe niso dovolj hitro prepoznale njegovih težav in ga vabile na kontrolne preglede, da bi spremljali, kako se zadeva odvija, ter predlagale - takrat minimalne - dodatne strokovne pomoči.



Kako zanimiv je ta svet ...

Pozdravljeni
mene pa zanima če ima katera konkretno otroka z aspergerjem oziroma avtizmom za izmenjavo mnenj.

LP

petea, saj isto misliva oz. piseva: ce bom jaz zaznala tezave pri otroku, bom odletela po pomoc!
ce pa jaz vem, da otrok rabi veeliko casa, da z neznancem normalno funkcionira (ga sploh pogleda, kaj sele, da bi imel neke small talke z njim) in ce je pri treh specialisticnih obravnavah imel TRI!! psihologinje :
prvi obisk:je bila z eno nogo v pokoju in je posumila na Aspergerjev sindrom. takoj je povedala, da naslednjic bo ze njena nova kolegica tam. OK, ni problema
drugi obisk: njena mlajsa kolegica, ki Aspergerja ovrze, tam mi rece, da je vse OK in da ce bom posumila karkoli, da se le naj oglasiva nazaj, po posti mi pošlje izvid, kjer dobim datum za kontrolni pregled. OK, ni problema
tretji obisk: specializantka, za katero me psihologinja vprasa, ce dovolim, da obravnava mojega otroka v njeni prisotnosti. jasno, od nekdaj podpisem vse, da se lahko bodoci medicinci ucijo "na meni". specializantka je ljubljancanka, kar sploh ne bi omenjala, ce ne bi mulca med drugim vprasala, kako se oglasa "ps". mulc gleda njo, gleda mene. ona ga vprasa, ce res ne ve, kako se oglasa ps in ji rece, da ne ve. cela zaprepedana one pogleda mene in ji recem, da ga naj vprasa, kako se oglasa kuza oz. pES (ja bog pomagi, stajerci smo).ponosno povem, da to je pa vedel... ga vprasa, kaj so sladkarije-mulc rece, da maline in paprika. ona pogleda mene, skomignem z rameni. ga vprasa, ce je to nekaj, kar mami ne dovili, pa mulc pravi, da ne (je na dosegu rok, ker veckrat kot cokolado grizlja surovo papriko, korenje...). me drugic zaprepadeno pogleda in ji zadevo razlozim, kak je to pri nas. da ne dolgovezim: po uri in 10 min (sem prav na uro pogledala in se zacudila, da mulc se sploh za tisto mizo sedi) pa zacne otrok domov silit. gospodicna je pa se imela pol neke knjige za predelat in ga hotla peljat gledat resilce skoz okno, da malo pavze naredimo. otroku je bilo vsega dovolj in ni vec sodeloval. Ok, gremo domov, izvid dobimo po posti. v izvidu mi razlaga, da je besedno nadpovprecno razvit, nebesedno izrazanje pesa(ja, vem...so mi povedali na delovni terapiji, na katero hodiva od rojstva zaradi povecanega misicnega tonusa, zahiranosti ipd., in to sem jaz vam povedala takoj) in da sumi na ADD oz. motnje pozornosti.

ravno zato, da ne bi pristransko oz. precustveno sodila, da otrok nima tezav saj ves, v stilu: naš pa že ne) sem zaprosila za drugo in tretje mnenje. ce bi vsaj se ena od teh dveh samo omenila moznost tezav, bi bilo drugace. tako pa sta to osebi, ki ga dokaj pogosto, skoraj vsakodnevno, opazujeta, spremljata itd. in jima, se opravicujem, bolj "verjamem" kot psihologinji/am.

aha, ravno berem, da si pomislila na tisto "nas pa ze ne". glej, ga nisem npr. na silo spravljala iz plenic, da bi se potem z drugimi pogovarjala, da je pri x mesecih moje dete ze suho(ko jih je dal proc, je suh 100%, brez vsake nezgode). ce je beseda nanesla na plenice, sem (tudi tu gor) povedala, da je pri 4ih letih se v plenicah-res me ne zanima za druge. sva pa govorila o tem, da so plenice za dojencke, da koza velikih fantov ni vec za plenicke in je zato vcasih rdeca in srbi, da bo rita vesela, ker ne bo cel dan v plastiko zavita bla bla bla. en popoldan je pac rekle, da ne bo plenic vec nosil in to je bilo to. vsako lulanje in kakanje sta sla v skoljko-brez nalepk, nagrad, mojega opominjanja-nic! ko je dozorel, je dozorel, pa ceprav pri 4ih letih.

ko so mi povedali, da bomo morali trdo delat, da se bo otrok naucil imeti sproscene misice in vse ostalo, kar temu sledi, si nisem predstavljala, da se bo to vleklo do 5 leta (in ne vem, do kdaj se bo). hodiva na terapije ze skoraj 5 let, ker vem,da jih potrebuje, ker vidim to tudi sama.

zato, ker je pa mulc trmast in na momente len kot *** (da ne napisem, kaj ), ker ze od drugega leta full obvlada tisto, da nekaj zanalasc ne bo (ce mu pokazes, da te to jezi in silis v njega-bik kot bik), no vidis, zaradi tega pa ne morem in ne smem dovoliti, da se ga obravnava kot otroka s posebnimi potrebami, ker jih nima. in res ne morem in ne smem dovoliti, da se mu (mogoce) na tak nacin podpira "lenoba".

zato, petea, da otroci, kot je tvoj(a), za katero starsi vidijo, da nekaj ni OK, ne bodo cakali nekaj mesecev na potrebnega specialista, mojega pa obravnavali kot "bogi bogi", je pa samo tak po karakterju.

ja, ta nas svet...res je pisan!
vse dobro zelim



_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

kaka dolga klobasa

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Mi smo imeli z nesodelovanjem problem s 1. pri pregledu pred vstopom v solo. Jo je hotela kar v vrtcu pustiti še eno leto. Situacija pa je bila taka da je mala sicer zelo zgovorna rabi pa kar nekaj časa da se navadi na ljudi in z njimi komunicira. Pa sva prišli k zdravnici zdravnica kartoteko pred samo in No kako ti je pa ime, nič prijaznosti nič da bi se predstavila, malo jo je prvič vidla ker so te preglede delali ne vem eni drugi in ne osebni pediatric. In mala je ob tem čist zablokirala nič ni spravla iz sebe.
Zdravnica je bila kar besna in jo je hotela tudi dati na ne vem kakšne obravnave in ,... pa sem povedala naj pogleda kako je vilo na posvetovalnici pri 3-h letih in da lahko prinesem tudi mnenje vzgojitelic da je tamala dovolj razvita za v solo. No potem ni bilo več kompliciranja mi pa tudi nimamo več težav s tujci, lepo govori z njimi, je pa sedaj v 3. razredu.
Tako da včasih tudi vsi zdravniki nimajo pravega pristopa. Saj pravim pri nas je psihologinja pri 3h letih ful na lep način se znala otroku približat in tudi ga opazovat, ko se je sam igral da je lažje opazila karkoli. Jaz sem imela takrat pri sinu strah da je hiperaktiven to sem ji tudi omenila pa je rekla a ste videla kako sestavlja sestavljnko čisto je skoncentriran, če bi bil hiperaktiven to nebi mogel početi

tudi jaz sem enkrat prisla k zdravnici(je nadomescala izbrano pediatrinjo) in ko je trimesecnega mulca stehtala, je ze tudi mislila kar CSD poklicat in me prijavit cela zaprepadena, da ima samo tolko in tolko kil.
vcasih moje jezikanje tudi kaj dobrega naredi : mirno sem rekla, da naj pogleda porodno tezo otroka (rojen je bil zahirancek). predstavljaj si: ena "prvic mamica" s trimesecnim otrokom bolj mile narave, ko je ze tak cela zmedena glede vseh novosti v zivljenju in "pozabi" to rect. ja seveda bi bile cele stale, napotnice, preiskave itd. in napsihirana mamica, ker otroka strada...

ravno to pravim: vsi smo samo ljudje, tudi zdravniki. in, ceprav je z njimi hvalevredno število let solanja, prakse, njihovo znanje vcasih meji ze na racunalnik-niso nezmotljivi.


_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

m_o_i, se opravičujem za napačno razumevanje tvoje zgodbe; sem se ob tvojem ponovnem opisovanju vajine kalvarije spomnila, da sem to že enkrat brala.
Ker si pa v tej temi zgoraj napisala, da čakaš na naslednje vabilo na pregled pri psihologinji, sem razumela, da gre ves čas obravnave za isto strokovno delavko.

Kakorkoli - moj predlog iz P.s.2 še vedno velja - če misliš, da tvoj otrok ne potrebuje nadaljnje obravnave pri njej, lahko že v naprej sporočiš, da ne bosta več prišla na pregled.


Tudi tebi in tvojemu otroku vse dobro.

Pozdravljene,

Sem mami 6 letnika s spektroavtistično motnjo, ki bo jeseni pričel obiskovati osnovno šolo.Smo iz Dravelj in bi bila zelo vesela če bi srečala kakšno mamico ki bi si želela občasnega druženja in izmenjave izkušenj.

Zanima me ali obstajajo kje v Lj kakšne skupine za starše avtističnih otrok.

Vesela bom vašega odziva.

Lahko me kontaktirate na privat ali preko maila:tina.smigovec@gmail.com.

Lep pozdrav,

Tina