Imam dva otroka. Prvi, sedaj štiriletnik, je bil zelo zahteven dojenček. POdzavestno sem ga že od rojstva vzgajala po AP 'metodi' - časa, da bi si o tem kaj prebrala nisem imela . Lahko potrdim, da se mi že zdaj moja vztrajnost (skupno spanje, nošenje, netolerantnost do joka, dojenje, 'poslušanje' otroka) obrestuje in lahko mirno rečem, da je prav prijeten otrok.

Dvomesečna hčerka je bistveno manj zahtevna, a že od začetka se trudim na 'povezovanju'. Tako že vnaprej vem, kdaj bo začela jokcati zaradi utrujenosti, umazane pleničke, lahkote... 

Me pa zanimajo vaše izkušnje glede APja: kako vzgajajo vaši partnerji? Sledijo vašemu zgledu, se z njimi usklajujete ipd.? Pri nas je namreč tako, da moj ljubi 'mož'  sicer super poskrbi za najina otroka, a pogosto udari čisto mimo - ko je meni kristalno jasno, da je sin npr. čisto preutrujen za samostojno oblačenje in neko hudo discipliniranje, se je mož pripravljen spustit v bitku in vztraja pri svojem ipd. Seveda sledita kričanje in jok. Torej - kako to deluje pri vas?

LP

Tudi mojmu večkrat prehitro popoustijo živci. Mislim, da mamice pač malo bolje poznamo svoje otroke (več časa preživimo z njimi - večina), tako da lahko predvidevamo dogajanje in moški so včasih prav tako otroci, ki bi radi dosegli svoje... Je pa tud res, da je včasih pač potreben malo bolj močan moški glas    (učinek je pa seveda odvisen od situacije).