da bi se sam igral... Lepo prosim za kak nasvet, ker Anej je (pri 9 m) eden izmed tistih otrok, ki ne znajo biti več kot pol minute sami oz. da se bolje izrazim - ni sam, sem ves čas z njim (npr. pomivam posodo ali kuham), on pa je na tleh in (bi se naj) igral..

Če je res dobre volje, drži par minut (s tem mislim 5 minut). Ni dovolj, da me ves čas gleda oz. sem v njegovem vidnem polju, on hoče, da sedem zraven njega in z njim premetavam ščiplke, potakam kroglice, se kotalim, ga žgečkam... Skratka, da sem VES ČAS z njim. Poleg njega NIČ ne naredim (zato pospravljam po stanovanju ko nora, ko spi) in ko se zbudi pride on na vrsto in lahko si predstavljate kakšna sem na koncu dneva - totalno zdelana, ker nimam časa počivat.

Saj vem, da mi ni treba imet stanovanja tipi topi - in verjemite mi, da sploh ni, ampak ne morem gledat npr. prah na hodniku (ki se ga v nekaj dneh nabere za par mrtvecev) ali celo goro umazane posode (ja, žal nimam pomivalnega stroja) in likam običajno zvečer, ko Anej že spi in še komaj stojim na nogah. Atija dosti ni doma - ima službo, pa treninge in tako vse pade name.

No, pa da ne bom zašla. Ali je mogoče in na kakšen način naučiti otroka, da bi se vsaj npr. za 10-15 minut lahko igral sam oz. se sam zamotil??? Anej namreč TAKOJ opazi, če zapustim sobo (in kako naj 9 m razložim, da gre mami samo na wc in pride takoj nazaj ) - seveda se začne takoj tulit in se še vedno tuli, ko pridem z wc-ja.


HELP!!!

Mislim,da je še prezgodaj za vzgojo,on dobro ve kaj hoče,moj je star 18 mesecev pa se najrajši z mano igra,sam mogoče dobrih 10 min.,seveda če je kaj novega.No zdaj po tanovem riše in gleda risanke in je mal mir.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

naš je star 5,5m ... je tako,da ima obdobja, a se zna sam s sabo zamotit tud po 1 uro (v povprečju pa 20min) ... kadar ga vidim, da mu je res le do nošenja in pozornosti (torej da ni lačen, je previt, ni bolan, skratka se meni zdi da je vse OK in želi res le pozornost), pa če takrat nimam časa (kuham, pospravljam) ga enostavno pustim - pa joka -in zelo hitro dojame, da mu ni nič hudega in se zamoti naprej ali pa me mal užaljeno gleda pol ko se pomiri

_____________________________

lp, K

Pomoje pa to sploh ni vzgoja.Otrok pač tak je da se sam zamoti ali pač ne.Mogoče se malo bolj in hitreje tisti, ki mu ni nekdo ves čas za ritjo(da mu kdo od staršev pomga da mu ni dolgčas), drugače pa ne.
Pri nas je tako, da ko kuham, se sama zamoti, ves ostali prosti čas, pa se ji posvetim in jo opazujem, če ne želi, da sem pri njej, če vidim, da se lepo igra, se odmaknem, vendar jo imam še vedno na očeh. Se ji pa vsak dan posvetim intenzivno vsaj 2 x, ker sem opazila, da jo to tudi malo utrudi, in po koncu igre poizkuša tut sama kar sva delali prej skupaj.

počakaj par mesecev, zdaj je še premajhen, da bi se sam igral

_____________________________

iz malega zraste veliko

Tudi naš ta večji je bil takšen, tako, da če sem doma lahko kaj naredila, je bilo to zvečer ali pa med opoldanskim spanjem, pa tu pa tam sva ga mami dala, da sva generalko naredila. Mogoče sem pa zato postala tako flegma, kar se pospravljanja tiče . Je zelo naporno, poznam to. Sem si kar oddahnila, ko je šel v vrtec, da sva ga imela samo popoldan, vendar je bil cel popoldan rezerviran zanj.
Pri ta drugem je boljše-tu pa nastopi prednost dveh otrok. Ta večji ga zamoti, ali pa se ta mali z njim zamoti in ti je enostavno lažje.
Vendarje pa tudi res, da ne moreš pričakovati, da bi se 9-mes ne vem kako dolgo sam igral oz. nasplošno igral. Koncentracija pri dojenčkih je pač majhna.  "Naučiti" pa mi našega nismo mogli.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

veš kaj,

najbolje, da z atijem  Aneju uredita čimprej bratca ali sestrico, pa bo. No, vsaj čez ene dve leti, se boš lahko pošteno spočila.
Je pa res, da sem jaz (nenačrtovano zanosila drugič) mislila, da bom kar umrla, ker je bila moja prvorojenka ravno tak antisamotar kot tvoj Anej..

No in prvič sem se naspala po  rojstvu prve hčere šele v porodnišnici po rojstvu druge hčere...( pod 2,5 letih) Se mi je zdelo, da sem v hotelu na počitnicah, kljub šivanju  in porodu...

Danes je seveda vse drugače, ker je druga bejba socialno gledano idealna in tudi odlična družba starejši kljub razliki 2,5 let. No in če " ta male " slučajno ni doma, ne mine 10 minut in že antisamotarka visi pri meni...

No, upam da te nisem preveč razžalostila... Tako pač je, eni so taki, drugi drugačni...

No, tudi jaz imam doma 9 mesečnega navihančka. Na začetku, ko sem vsepovsod brala kako se dojenčki ( stari 3, 4.mesece ) zamotijo sami pod igralom, šlo kar na jok, saj se moj mali niti pod razno ni hotel bit brez mene. Sedaj pa je ravno obratno. Se zna sam zamotit tudi po pol ur. tu pa tam me pogleda, jaz ga kaj vprašam ali mu pokažem in že se igra sam. Problem je sedaj pri nas ta, da moram ful pazit, saj je v trenutku na drugi strani sobe, kjer več ni za njega.
Jaz sem opazila razliko, ko sem mu dala igračke na tla. Na tla sem dala podlogo, da mu je toplo in ogromno igrač na tla tako, da najprej vse razmeče potem pa se igra s tisto, ki mu je najbolj zanimiva. Ne vem, poskusi z čimveč igračkami ter da ima res prostor da se premika sem in tja. Upam, da ti bo uspelo, saj te popolnoma razumem kako ti je pri srcu.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Vsem hvala za nasvete.

mimica, Anej ima na tleh v dnevni puzzle in OGROMNO igrač, a hitro izgubi zanimanje zanje (pa mu jih menjujeva, pa ga spodbujava, da vsakič drugo gleda); dnevna pa je povezana s kuhinjo tak da me ves čas gleda (kljub temu ko po nekaj minutah samostojne igre ugotovi, da me ni pri njem takoj pogleda okrog kje sem in tudi če me vidi začne jokcat in hoče, da pridem k njemu )

SanjaS, kot kaže po res lažje šele takrat ko bo dobil bratca ali sestrico, da se bo z nekom igral, ampak to je še tak daleč (še vsaj 3-4 leta, ker najprej moram počakat 2 leti zaradi CR, potem moram zanosit in ko rodim še drugi otrok mora malo zrasti, da se bosta lahko igrala - joj, kje je še to )

pupic@, prej se tudi ni ne vem kako dosti sam zamotil, se pa je zagotovo dlje kot sedaj in ni bilo treba ves čas poleg njega sedet - v bistvu ne vem od kod zdaj to , ampak Ok - saj mi ni težko, ker sem rada z njim, vendar sem pač razmišljala, da mogoče obstaja kak način, da bi se znal zamotit za par minut, ampak Ok. Očitno moj otrok pač ni eden izmed tistih, ki lahko gledajo slikice 1 uro.

Opažam pa, da je posledično vedno bolj navezan name...

Anej je očitno otrok, ki potrebuje stalno pozornost.
Eni so npr. takšni, ki ne potrebujejo spanja, saj se bojijo, da bi kaj zamudili.
Saj vse to mine, a (nočem te strašit) lahko traja še nekaj let.
Če greš delat po porodniški, bo itak v varstvu, če pa ne greš, pa ti svetujem, da ga daš v vrtec (vsaj za 4 ure) - tam se bo enostavno moral tudi sam igrat, ker vzgojiteljica se bo morala še ostalim 15 posvetit, ti pa lahko v tem času v miru kaj postoriš ali pa kamot spiš - ni važno, kaj rečejo drugi - tudi ti si samo človek in še kako potrebuješ počitek.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Moja se odkar pomnem zelo veliko sama igra. Že na začetku je bila veliko pod Baby Gim-om, pa se je zamotila za precej časa. Je pa na splošno precej samostojen otrok - vse rada počne sama. Ne mara preveč pomoči, tudi ni prav crkljiva. Nikoli ni marala biti v naročju.

Edino zadnjih par mesecev rada vidi, da skupaj sestavljamo puzzle, ali pa, da grem jaz v njeno hišo in mi potem kuha čaj.

Nisem ti kaj dosti pomagala, ampak mislim, da je precej odvisno od otrokovega značaja.

No, pri viv tako, pri nas pa drugače. Ana se praktično do 1,5 leta ni znala nič sama igrat, vedno je bil nekdo zraven. Potem je pa to minilo in zdaj se kar fletno tudi po pol ure sama zamoti. Do prvega leta je bilo pa čisto isto kot pri vas, tako da kar še malo potrpljenja, pa bo minilo.

Tudi naša tavelika se ni znala nikoli sama igrat. Vedno smo sedeli zraven nje. Tudi ko sem jaz šla v službo, jo je čuvala moja mama, ki se ji je 100% posvetila. Še sedaj, ko je stara 7 let, se sama ne igra - npr. z dojenčki. Raje bere ali kaj izdeluje, igra se, ko pridejo na obisk prijateljice.


Tamali pa je čisto nasprotje Vedno se je rad sam igral. Ko sem jaz kuhala, je zlagal lonce iz predala in spet nazaj noter, prelagal kakšne lončke, v glavnem našel si je kakšno zaposlitev.

Tako da moje mnenje je, da je odvisno od otrokovega karakterja. Verjetno ti bo lažje, ko bo toliko velik, da ti bo lahko "pomagal" pri gospodinjskih opravilh. Jaz sem mojega dala na kuhinjski pult, da je gledal, kako kuham ali pa smo mu dali trip-trap zraven predala z žlicami in jih je prelagal.


_____________________________

lp

Bobek, pri nas je bilo kakšen mesec (ko je pogruntala plazenje) super. Sploh me ni šmirglala, toliko je imela dela z raziskovanjem. No, potem se je počasi naveličala (kdo se ne bi, 40-ih kvadratov) in zdaj me spet večkrat 'rabi'.
Pridejo momenti, ko enostavno ne moreš spustit vsega iz rok. Jaz jo fintiram na tisoč in en način. Recimo ko kuham, so finte naslednje: magnetki na hladilniku (gumijasti, plišasti), ima ful dela z njimi, da jih daje gor in dol, ena omara in en predal v kuhinji sta samo 'njena', notri so vrečke, plastične posode...in ko odprem, ima vsaj 10 minut dela, preden vse zloži ven, zanimive so prazne flaške od frutkov, ki se kotalijo po tleh. Večkrat ji operem kak paradajz ali papriko, jabolko in ji dam na tla, ima spet par minut dela, da si ogleda z vseh strani. Al pa kakšna šumeča vrečka. Karkoli, samo da ni igrača.
Pa ves čas ji govorim: Manca počaki, mami ne more, mami dela to in to (pač kar delam). Se mi zdi, da je počasi že skapirala besedo 'počaki'.
Glede WC-ja, ja to je pa problem tudi pri nas. Pa ne, ker ne bi mogla bit sama, ampak ker je čisto nora na kopalnico. Najbrž zato, ker je zanjo prepovedan teritorij. In je takoj pri vratih. Ponavadi čaka pred priprtimi vrati, ji dam kaj da se zamoti. Sem jo dala tud že v posteljo, pa je tulila od jeze 3 minute, pa kaj.
Počasi morajo spoznat, da ne moreš vedno 100% biti z njimi na tleh. Delaj svoje, pa mu govori zraven, kaj delaš.