V četrtek sem imela prvi pregled v svoji prvi nosečnosti (zdaj sem v 10. tednu), a se je žal moje veselje v trenutku sprevrglo v najhujšo moro - najinega tako željenega plodka ni, srčka ni. Na pregled sem naročena še naslednji četrtek, a se bojim, da psihično ne bom zmogla čakat tako dolgo. Verjetnost, da bi bilo kaj drugače, je zelo majhna, saj sem noseča že celih 9t ... Rada bi šla čim prej na čiščenje - če že moram.
Zanima me, kako ta stvar poteka. Ali moram od svoje g dobiti napotnico? Koliko časa moram potem čakati? Je možno, da lahko to opravim naslednji teden, ali je potrebno čakati dlje? Stanje, v katerem sem zdaj, mi je nevzdržno, rada bi zaključila to žalostno zgodbo in čim prej začela znova (seveda, ko si telo in duša opomoreta).

žal mi je zate...če res ni nobenega upanja, poem ti bo G na naslednje pregledu dala napotnico, ti greš v porodnišnico, te vzamejo in opravijo....ne vem pa kako je, če imaš napotnico, ker jaz sem šla urgentno, sem krvavela in sem ponoči šla tja, ob 7-ih zjutraj, ko začnejo delat, sem bila pa na vrsti...traja pa cca. 15 minut vse skupaj...mogoče pa le nisi tolk časa noseča in se ti srček še pokaže...sej veš kako je, upanje umre zadnje...pa srečno

Moja zadnja m je bila 8.6., ciklusi so bili na 28-30 dni. Ovulacijo sem imela 22.6., zadnji spolni odnos pa 24.6. Torej, če bi bilo vse o.k., bi se zdaj vsekakor že moralo videt.
No, vseeno, kako je s tem, da se plod lahko tut "skrije"? In kam? Moj desni jajčnik namreč ni bil najbolje pregleden. Če ima to sploh kaj zveze ...

Zato so te pa naročili za ponovni UZ, če bi bili prepričani, da je potrebna abrazija bi to opravili takoj.
Počakaj do četrtka.
Ni rečeno, da se v četrtek nebo videl plod.


Srečno!

Jaz sem bila v Lj. Ginekolog ti napiše napotnico. Greš tja naslednje jutro in moraš biti na tešče. Mene so še pregledovali in sem morala drugi dan še enkrat pridet. Drugače pa prineseš napotnico tja, greš na oddelek. Tam se uležeš v posteljo in čakaš. Jaz sem čakala ene 3,5 ur. Dobro je imeti kaj s sabo, ker je dolgčas. Potem te pridejo iskat in opravijo zadevo pod splošno anastezijo. Potem se zbudiš in če je vse ok greš popoldne domov. Recimo okrog 4h-5h. 

Same abrazije se ne boj, to je še najmanj boleče v celi situaciji v kateri se nahajaš. Tudi kakšnega posebnega okrevanja ni, mogoče nekaj dni bolj na poležavanju, sicer pa nič posebnega. Huje je pa seveda psihično. To pa lahko traja in pomembno je, da čustev ne tajiš in jih ne skrivaš. Iz srca ti želim, da bi se ti vseeno dobro izteklo, če pa slučajno ne...pa smo tu tudi zate. Javi se nam kaj.
Dosti nas je, ki še prebolevamo...ampak, Vse bo še dobro, boš videla.

Punce, abrazija je za mano! Malo prej sem se vrnila domov iz Kliničnega in res, kot ste rekle, nič ni bolelo. Tudi psihično mi je odleglo. Malo solzic sem spustila na bolniškem pouštru, veliko jih bom še na domačem, sicer pa se pobiram.
V jeseni me najverjetneje čaka še odstranitev pregrade, saj jo je odkrila včeraj moja g, pa tudi danes na abraziji so jo zatipali. Morda je pa ta kriva, da se najin plodek ni razvil?
Čeprav je na trenutke še vedno zelo težko in hudo, sem se zavestno odločila, da se ne dam. Verjamem, da me čaka lepa in svetla prihodnost in da si zaslužim biti mama - tako kot vse ve, moje sotrpinke! In ta prihodnost, upam, ni več tako daleč.

Ana Luna .
če iamš pregrado, potem je res najbolje, da ti jo odtranijo. lahko tudi prepreči otrokov razvoj, kot si rekla. boš mama in to dobra mama. boš videla. vse bomo mamice, do takrat pa glavo pokonci. srečno.

_____________________________

sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.

Ana Luna, , sem veliko mislila nate zadnje dni, kako se bo končalo in kako se držiš. Sem vesela, da se pobiraš. Tudi mene zgleda čaka ista usoda in tudi jaz sem nesojena marčevka . V osmem tednu (v ponedeljek) sem začela po malem krvaveti in sem šla zvečer v bolnico, kjer so mi naredili UZ in ugotovili, da plodeka še ni. Dobila sem buscopan, magnesol in dve diagnozi: ali je bila pozna zanositev in mi grozi splav, ali pa gre za slepo jajce in je to pač začetek splava. V ponedeljek moram k svoji g., da vidi kaj se dogaja in takrat bom najbrž dobila napotnico za abrazijo. In sedaj čakam, da pride neizbežno...

hmm nič še ni dokončno. upajmo na najboljše. če pa se bo končalo, potem ti pa pošiljam . vem, da boli, pa vendar s časoma se pobereš in greš v nove boje. držim pesti.

_____________________________

sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.

hmm, marčevka moja, žal mi je.
Pri tebi upanje sicer še ostaja in iz srca ti želim, da bi te v prihodnjih dneh pogled na ekran od ultrazvoka razveselil. Če pa ne ... pa bodi močna. Veliko nas je, nesrečnih deklic, ki si želimo biti mame, pa nam to nekaj preprečuje. Ampak tudi me še pridemo na vrsto, boš videla. In takrat bo naša sreča še toliko večja.
Oglasi se. Držim pesti zate.

Hvala vsem za dobre želje in dobre misli!

Ta moja nosečnost se je včeraj žal žalostno zaključila (z abrazijo) , a zdi se mi, da je najhujše za mano in da se že pobiram. In veste, kaj mi je pri tem najbolj pomagalo? Žalosten dan, ki sem ga včeraj preživela v bolnici, se je končal veselo in mi prinesel veliko optimizma, saj sem tam spoznala nekaj zelo pogumnih punc, ki so tudi imele za sabo žalostne zgodbe, pred sabo pa preiskave in posege. A koliko optimizma je bilo v naši sobi, pa koliko smo se presmejale! In kar se mi je prej zdelo konec sveta, se mi je po tem naenkrat zdelo začetek novega upanja. Ni hudič, da ne bi tako pogumne punce enkrat postale mamice!  In to velja za vse nas, saj tudi na RR srečujem sama pogumna in pozitivna dekleta, ki se kljub težkim preizkušnjam znova in znova pogumno vračajo!

Hmm,
Sicer sem ti glihkar pri marčevkah napisala, da mi je žal in da sočustvujem s tabo, pa tu še enkrat ponavljam - tudi zate še posije sonček!
Sicer sem pa vesela, da imaš voljo za nov dan in da si optimistična. To rešuje.
No, nekaj časa bomo morale "počivati", potem pa spet novi sreči naproti, ne?

Ana Luna, kako se ti držiš? Te še kaj mučijo nosečniški hormoni ali se stanje že normalizira? Jaz imam še kar vse znake, ne vem no, kdaj bo to minilo . Pri svoji g. si se že naročila na pregled? Jaz še kar nekaj odlašam.  Moram tudi priznati, da nisem ves čas tako pozitivna, saj mi razpoloženje zelo niha, najprej sem polna optimizma, potem se pa kar naenkrat sesujem, ko pomislim, da bo treba narediti nove plane za prihodnje mesece in se počasi soočiti z vsakodnevnim življenjem. A saj bo menda že. Drži se!

Pozdravljene punce,
pa se vam še jaz pridružim. Vso svojo žalost sem izlila že pri marčevkah, zato ne bom morila še tukaj, ker smo tukaj vse z enakimi izkušnjami in ni potrebno razlagat, kakšni so občutki. Jaz sem imela abrazijo včeraj. Danes me na čase še malo zvije, ker sem sama doma in se težko zamotim, da mislim na kaj drugega. Jutri bom pa raje sinka vzela iz vrtca, da bova skupaj, pa bo lažje. V ponedeljek bom šla pa kar v službo, če se bom dobro počutila. Delam v pisarni, tako da fizičnih naporov ni, bom pa vsaj za tistih 8 ur lažje pozabila na svoje težave, ker imamo veliko za delat.
Drugače pa komaj čakam, da minejo trije meseci, da z možem ponovno začneva delat na novi pikici.
Punce, drežim pesti za vse nas, da kmalu spet zagledamo in da tokrat prinesemo svoje pikice do srečnega konca.

lp,kepica

hmm, jaz mislim, da nimam več nosečniških znakov. Vsaj opazim jih ne.Je pa druga stvar. Imela sem že kar velik trebuh, nosila sem hlače na elastiko in tega sedaj kar naenkrat ni. Imam čisto raven trebuh in skoraj 2 kg manj Če iz vsega najslabšega potegnem eno pozitivno stvar-vsaj kavbojke in ostale hlače, ki jih nisem mogla več oblečt, bom spet lahko nosila. Namreč namenjena sem bila že v nosečniški šoping, ker ničesar nisem imela za oblečt. Po treh dneh se že moram malo pohecat, da me ne bo pobralo od zagrenjenosti
Drugače pa imam skozi v mislih mojo cimro od včeraj... Punce, naše abrazije v teh tednih so malenkost proti njej. Ona je že dvakrat rodila, enkrat v 20. tednu in enkrat v 25. tednu in noben otroček ni preživel. To je šele žalostno. Zato se s tem tolažim in si mislim, če mi je bilo namenjeno, je veliko bolje, da se je zgodilo sedaj, kot pa kasneje.

Hmm in Kepica! Žal mi je, da se moramo srečati na tej temi, ampak, tako kot praviš ti, Kepica, če je že bilo tako namenjeno, bolje zdaj kot pozneje. Dlje kot bi bila noseča, težje in hujše bi bilo.
Jaz v bolnici nisem spoznala nobene punce z žalostno zgodbo, sem pa zato tu, na forumu Spontani splav, prebrala toliko grenkih in tragičnih zgodb, da vidim, da meni še zdaleč ni najhujše. In vendar so mi ravno te ženske, ki so dale skozi tako težke trenutke, vlile novo upanje.
So še dnevi, ko mi je grozno. Trenutno imam taka nihanja - vsak drugi dan sem o.k., ko grem normalno ven po opravkih in sem malo bolj produktivna in optimistična. Potem pa sledi naslednje jutro, ko obležim v postelji, vsa apatična in cel dan po malem jokam.
Hmm, pravzaprav ne vem, kako je s temi nosečniškimi znaki pri meni. Takoj naslednji dan po abraziji sem spet lahko oblekla stari moderček, pa tudi trebuh mi je splahnel. Po drugi strani pa sem spet postala utrujena, tako kot prve tedne nosečnosti in spet so mi udarili mozolji. Zdravnica mi je rekla, da bom hitro zgubila vse znake, tako da ne vem. Pregled imam čez tri tedne, vendar me čaka še odstranitev pregrade. To so mi odkrili na abraziji. Verjetno je bila pregrada kriva, da se moj plodek ni razvijal oz. je odmrl. In lahko da se je jajčece ugnezdilo ravno v njeni bližini. Pravzaprav upam, da je bilo to to, saj me to nekako potolaži. Če bom uspešno in čim prej prestala še odstranitev pregrade, bova začela delat na otroku po novem letu. 
Še to - kako je z vašimi krvavitvami? Jaz imam bolj blage, kak dan malo bolj, so pa minile tiste najhujše bolečine, ki sem jih imela prve dni, ko se na trenutke nisem mogla niti premaknit.
Evo, malo sm nakladala. Bodite močne in vedite, da bomo čez čas zaradi te grenke izkušnje le še trdnejše, duhovno širše in sočutnejše. Še ena misel iz knjige Prazna zibka, strto srce;

... toda življenje nam je dano, moramo ga vzljubiti tudi takrat, ko nas vodi v brezno nesreč in žalosti. živeti se učimo ob nesreči in ne ob sreči ...

Ana Luna, jaz zelo malo krvavim oz. imam temno rjav, skoraj črn gost izcedek, ki ga je zelo malo. Bolečine pa pridejo občasno, včasih me boli, ko grem na vodo. Mi pa razpoloženje niha tako kot tebi. Na trenutke sem čisto ok, na trenutke pa bi samo jokala. Lažje mi je, če se s kom pogovarjam, pa tudi odvisno je s kom se pogovarjam. Najbolj me je strah ponedeljka, ko bom šla v službo, ko me bodo vsi spraševali kako in kaj. Upam, da bom zmogla.
Drugače pa tudi mene zanima, kaj me čaka v naprej. Ne vem, ali me čakata laparo in hisero ali najprej nekaj mesecev pavze, če bom slučajno zanosila... Ne vem. Kontrolo imam čez 6 tednov in upam na najboljše.

Ana Luna, nič ne nakladaš, me veseli, da si malo več povedala o sebi. Kepica, prav je, da se pohecaš, saj včasih tudi jaz kakšno takšno ven ruknem, samo da mi je lažje. Vidim, da kar vsem trem podobno niha razpoloženje in se tolažimo tako in drugače, a mislim, da se kar dobro držimo glede na izgubo. Jaz več ne krvavim, pa tudi včeraj več nisem, takoj naslednji dan po abraziji, imam pa intenzivno rumen izcedek, ne vem kaj je to . Boli pa me še včasih zelo, sploh če sem več pokonci, tako da se kar ustrašim, da se bo spet vlilo, zato se še trudim malo več počivat. A saj zato pa imam bolniško. Jaz si trenutno še sploh ne znam predstavljat, kako bo, ko bom šla v službo, se mi zdi, da sploh ne bi prenesla nobenega dodatnega stresa, da bi me kar sesulo. Bomo videli, kaj prinesejo naslednji dnevi.

Kdaj bosta pa vedve začele s kakšnimi aktivnostmi, mislim na kolo ali kakšen drugi šport, pa spolnost, so vama kaj svetovali? Meni niso nič kaj rekli glede tega, vprašala pa tudi nisem, saj mi je bila to v bolnici zadnja briga. Sicer mi trenutno tako do ničesar ni, sploh zaradi vrtoglavic in bolečin, a moram si narediti neke plane za vnaprej, da se bom imela česa veseliti.

Držita se in veliko sreče na pregledih!

hmm a tebi se tudi vrti   Jaz sem pa že paniko zganjala, da je kaj narobe. Na trenutke sem tako omotična, da se kar usedem. Sploh vstati ne smem na hitro, ker se mi tako zavrti, da bi kr skupaj padla, če se ne bi nazaj usedla. No, če se tudi tebi to dogaja, potem je verjetno to normalno. Krvavim pa še zmeraj, ampak res čisto malo. Tudi bolečine so občasne, največkrat me boli, ko grem na vodo.
Drugače tudi jaz nisem dobila nobenih informacij o nadaljnih aktivnostih, sem pa pri Pušenjaku malo pobrskala in sem najdla en odgovorr na to temo. Počakalo naj bi se nekje 14 dni, sploh s spolnimi odnosi. Zanosimo pa lahko po 3 mesecih, to so mi pa v porodnišnici povedali. Komaj čakam. Mogoče pa nam Božiček prinese
Kdaj se vama izteče bolniška? Jaz bi jo drugače imela do torka, ampak mislim da bom šla kar v ponedeljek v službo, če se mi ne bo več vrtelo.
Mi je pa fino, da pada dež. Se bolj z užitkom leži
lp obema

Kepica, meni se je začelo vrtet en dan preden sem zagledala rahlo , zato mi je moja zdravnica dala kar bolniško, saj od vrtoglavice sploh nisem mogla normalno funkcionirati. Ko se mi je najbolj vrtelo, sem se morala takoj uleči in sem v trenutku zaspala. Ni pa nič komentirala, da bi bilo kaj narobe. Bolniško imam do ponedeljka in takrat grem spet k njej na pregled in po bolniški list bom kar pojamrala, če se vrtoglavice ne bodo nehale, saj me to že po malem skrbi. V bolnici so me vprašali, če sem slabokrvna, a ne verjamem, saj lepo jem vse po malem, pravzaprav še preveč, s slabokrvnostjo pa nikoli nisem imela problemov.

Meni so v bolnici rekli, naj z zanositvijo počakam dva mesece, če bo a ratalo prej, pa tudi nič hudega . Pri Pušenjaku pa sem enkrat tudi brala, da je dva cikla dovolj. Ne vem no, glede na to, da nama sedaj ni takoj ratalo mislim, da se mi ni treba bat, da bi prehitro zanosila, zato bova do prve M zelo pazila, potem bomo pa videli.

Aha, meni se je pazačelo sedaj vrtet, prej se mi ni. Mogoče zaradi izgubljene krvi Drugače sem se pa že na pregled naročila. 28.9. ga imam. Si mi pa dala polno optimizma, ko si napisala, da lahko začneš na  delat že prej. Tudi midva sva se dolgo časa trudila, tako da bi tudi že prej poskusila, če bo šlo. Saj verjetno se ne prime, če ni še vse porihtano. No, razen, če me G ne bo dala še na kakšen nadaljni poseg. Komaj čakam pregled, da začnemo znova. Držim pesti, da bomo kmalu spet vse nosečke

Ojla! Tale dežek je kot naročen. Ko sem taka, žalostna, mi je veliko bolj všeč, da tudi zunaj dežuje in je nekako vse "v kontekstu". Najhuje mi je bilo, ko so bili čudoviti sončni dnevi, mene pa je od znotraj trgalo na pol ...
Jaz mam dopust še cel september. Po eni strani je dobro, da si naberem novih moči, po drugi pa ne, saj mam tako samo še več časa za tuhtanje, analiziranje itd.
Meni so v bolnici rekli, da moram počakat s spolnimi odnosi 14 dni. Ker sem tudi jaz neučakana in bi že kar takoj spet zanosila, sem vprašala svojo zdravnico, kdaj spet lahko. Pa je rekla, da moram počakat eno m, potem lahko odstranim pregrado, spet počakam eno m in potem lahko ponovno zanosim. To je kar hitro, verjetno bom počakala še kak mesec več. Okrog Božiča so lepi topli večeri, praznično vzdušje, svečke ... Morda nam pa Božiček res prinese darilo? Upam, da bo tako.
Bomo ena drugo vzpodbujale in držale pesti!
Aja, kar se pa športa tiče - tut jaz bi šla rada čim prej spet na kolo, po moje ni panike, samo prehladit se ne smemo, ker smo zdej baje malo bolj občutljive.
Hmm in Kepica, držte se, se beremo!

Ana Luna, popolnoma te razume kako se počutiš, ker sem tudi jaz doživela ss začetek julija in bi tudi že rada začela ponovno delati na , vendar moram počakati na UZ 19.9. potem pa v akcijo. Boš videla, da ti bo Božiček prinesel en velik  ali  in boš jeseni že pestvala svojo najdražjo pikico.
Kar se pa tiče s ponovno zanositvijo bi ti jaz svetovala da naj pretečeta vsaj 2 ciklusa predno ponovno zanosiš. Je bolj sigurno, da se sluznica popolnoma obnovi. Tudi jaz počakala 3 , oktobra pa . Komaj čakam, zdej pa bežim na morje za vikend se mal skopat, ker se poleti nisem smela, sej veste ss. No zdej je pa dost čvekanje pa pridne bodite. Optimizem punce.