Živjo!

Včeraj sem izgubila mojo malo pikico . Bila sem v 12t ampak na zadnjem UZ g ni zaznal srčnega utripa tako, da so mi včeraj naredili abrazijo. Sedaj me je strah, da se mi naslednjič spet ne ponovi enaka situacija.

Žal mi je da se je tudi tebi to zgodilo, več si lahko prebereš na spodnji povezavi...ta tema ni prava za te zadeve.

http://www.ringaraja.net/forum/tt.asp?forumid=102

Pozdravljena.

Žal mi je, da se je to zgodilo tudi tebi. Našim pikicam žal ni bilo usojeno. Ko je nehal bit srček mojemu angelčku(2006), sem potrebovala skoraj leto dni za vprašanja, kaj sem storila narobe, in prišla do zaključka, da je vrjetno tako žal moralo biti. Tudi jaz srčno upam, da se naslednjič ne ponovi. Zagotovila za to pa ni.



aspirinčica

To je res ena najhujših stvari ki se ti lahko zgodi. res boš potrebovala nekaj časa da premelješ ta dogodek, glavno pa je da se ne optožuješ. Nisi ti kriva.

Tejaz  hudo mi je kadar preberem podobne zgodbe....

iz mojih izkušenj ti povem, da ni garancije da se ne ponovi ista situacija, prav tako ni nobenega racepta da se ne boš več bala in naslednjič bila vsa na trnih veš čas...jaz sem imela 3x ss, meni so sicer potem našli pregrado in naj bi jo uspešno odstranili, kljub temu pa se sedaj ko sem ponovno noseča ves čas srečujem z negativnimi mislimi... Ves čas se pregovarjam da bo vse uredu in mislim pozitivno...pa mi ne rata vedno, se me je strah nalezel preveč...

Po moje je najbolje da si trenutno dovoliš žalovanje - jokaš, si jezna, besna in žalostna, potem pa pogumno v nov boj za pikico, ki ti je usojena.... slabe mislim stran in pozitivno naprej

srečno

Tejaz žal mi je, da se je končalo tako. Če si za pogovor, smo ti na razpolago. 

Več kot to ,da te razumen ne morem povedati!Sama sem šla skozi podobno situacijo.

Te čisto razumem, sem dala to skoz leta 2005.

Razumem te in vem, kaj preživljaš. Jaz sem imela na to malo drugačen pogled in ti ne bom opisovala, ker večina nima takega mnenja. Zjokaj se, če ti je hudo, potoži se partnerju, pogovorita se in ti bo lažje. Tudi na RR boš našla veliko opore, verjemi, ker nas je veliko takih, ki smo dale isto skozi pa ne le 1x.
Srečno


_____________________________

Vsak človek je zase svet- čuten, svetal in lep, kot zvezda na nebu!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Naši živahni deklici se je pridružil prvoaprilček :)

Punce hvala z vspodbudne besede. Saj sem se sprijaznila s tem, da je očitno tako moralo bit. Vem, da nisem edina, ki se ji je to zgodilo. Zdaj samo lahko čakam M in potem še eno in potem lahko spet začnemo...
Po kolikšnem času pa ste ponovno zanosile?

draga  Tejaz, sej sem ti že na drugi temi odpisala, res...  predlagam ti, da se izjokaš in daš to iz sebe, ker ti bo lažje. jokajta skupaj s partnerjem, naj vaju ne bo sram. midva sva in verjemi, da ful pomaga. sicer se še vedno kdaj pa kdaj zlomim, še zlasti ko vidim kako  in se potem vprašam, zakaj pa jaz ne morem oz. zakaj se je prav meni to moralo zgodit, ampak zdaj treba it naprej. seveda ne moreš tega nikol pozabit, ampak se moraš pozitivno prepričat, da mogoče je bilo pa to potrebno da se zgodi, da bo naslednja  toliko bolj zdrava in  ok.

meni je zdravnik prejšnji teden rekel da po 2-3  lahko začneva delat na , dans mi je pa rekel, da šele po 3-6 mesecih oz. .

vseeno, bolje pozno kot nikoli...samo,da imava !!!

tejaz...  žal mi je, da si tudi ti morala čez to. To je res grozno.