Sem vseeno novo temo odprla, mislim da se na starih ne spremlja kaj preveč. Prosil bi za mnenje.
Bom razložila na kratko celo zgodbo. Z mojim sva lani tak čas v januarju začela delat na  in sva tak srednje aktivno delala na tem do julija meseca, pa ni bilo iz tega nič. Potem sma sporazumno spet vzpostavila zaščito (kondomi), ker sem se jaz vključila v shujševalni program za katerega precej plačuje, ampak bila je odločitev, da pač jaz raje prej vzpostavit dokaj normalno telesno težo in predvsem zdravo prehrano preden zanosim. Ker bi program v primeru zanositve morala prekinit, sva pač zaščitila dokler ne zaključim. V vmesnem času sva imela tudi srednje veliko krizo (na njegovi strani), češ da imava premalo časa drug za drugega, da sva se odtujila - ki pa sva jo razrešila. Zdaj pa naenkrat z njegovi strani ideja, praktično z enega dneva na drugega, da pa on na otroka ni pripravljen, pod nobenim pogojem, on se je odločil, da ga zdaj še noče in pika. naj povem, da sva relativno mlada, tako da se nama s tega vidika ne mudi, hkrati pa imava vse urejeno, diplome, službe, stanovanjski problem, sva že skoraj 2 leti poročena, sicer razen krajših občasnih krizic nimava v zvezi nobenih resnih težav. Najbolj pri vsem me je prizadelo da se je on kar naenkrat odločil in zdaj se noče niti pogovrit oziroma ta pogovr zgleda kot da govoriš pol ure steni, ki ti odgovarja samo, ja se strinjam in te razumem, ampak jaz nočem zdaj bebike. Nobenega napredka skratka. hkrati pa priznam, da so se meni pošteno zamajala  tla pod nogami, na splošno, zdaj namreč vem samo, da enkrat bi pa jo on imel z mano...ja kdaj, ali letos, drugo leto, čez 5 let ali šele čez 10, če si je tako premislil kaj če si pa drugo leto premisli da sploh nebi. poleg tega sem zdaj šla v službo ozven svoje izobrazbe, da pal pridobim izkušnje in to in ker sva itak načrtovala bebiko, sem mislila da to vzamem kot začasno do porodniške in potem iščem službo v svoji izobrazbi in začnem delat tudi na karieri. Kaj naj zdaj, grem vseeno iskat službo in začet kariero, jo pol prekinem, kar mislim da če mi bo enkrat pošteno zalaufala niti ne bom hotela, ali naj čakam, da se bo gospod spomnil in si spet premislil? ne vem, trenutno sem popolnoma zmedena...vsako mnenje dobrodošlo!

Tolk ogledov pa nobenega odgovora...kolk sta pa stara??
Mal čudn - najprej delata na dojenčku, potem pa nehata zarad shujševalne  A moraš zaradi zdravstvenih razlogov shujšat al kaj?
Za  pa si ne more tako zmišljevat. Enkrat ja, drugič ne...halo...ali si ga želi(ta) ali pa ne

Bi rekla, da noben od vaju še ni resnično pripravljen za dojenčka.
Ti se premisliš zaradi shujševalne ,on se premisli kar tako.   

Ma, po moje je pa to odgovorno do otroka, da če misli shujšat, to pač naredi prej in če ve, koliko časa traja kura, to ni, da si je premislila, samo preložila je to za pol leta, to pa ni taka stvar.

Hm, mogoče mu daj par dni za razmislit, kako naj ti pove, zakaj si je premislil. POtem pa bi iblo fer, da ti pove.

Po moje si najdi službo v svoji stroki, sicer boš samo vedno bolj jezna nanj, da delaš nekaj, česar nočeš kar tako za brezveze. Če ne boš hotela kariere prekinit, je tudi vprašanje, koliko si boš želela otroka. PO moje si ga boš tudi takrat želela in boš pač prekinila kariero - saj to vse naredimo, kariera počaka. Sicer pa tudi če bi zdaj imela otroka, ta ne bo izginil, ko boš ti začela kariero delat, tako da se zaradi tega res ne sekiraj.

Ronja kokr ponavad zmer zadeneš bistvo sej se strinjam sam mal me je zaneslo ko sm preveč bla na uni drugi temi pa sej veš keri

Hja, glede hujšanja je res tako kot je Ronja napisala. Sicer nimam (še) nekih zdravstvenih težav, je pa moj BMI že  presegal 30, kar je pomenilo priporočljivo hujšanje iz zdravstvenih razlogov. In glede na to, da ginekologi tako priporočajo, da se shujša pred nosečnostjo in da sem hkrati predvsem želela spremniti svoje prehranjevalne navade na zdravo in uravnoteženo prehrano, kar je dobro tudi za bebiko, se mi odložitev v ta namen tudi ni zdela sporna oziroma sva se za njo skupaj odločila.

Hja, to bi tudi jaz vedla zakaj si je premislil...pa pravi da še sam ne ve, ne kdaj se je to zgodilo, ne razloga, da pač v zadnjih mesecih enkrat. Ko ga vprašam kakšni so razlogi za to, pa pravi da pač ni pripravljen na jok, vstajanje in previjanje.  Ne vem, se mi zdi to vse tako floskanje nekam v prazno ne.

Glede službe, saj ni zdaj tak da sem ful nesrečna v tej službi, ni pa to neka idealna ali sanjska služba. Za slednjo namreč kljub precej dobrim vezam potrebujem vsaj 2 leti uradnih delovnih izkušenj in teh zaenkrat še nimam, tak da prej bom itak težko kamorkoli prišla ne.

Ampak res, enostavno imam trenutno tako polno glavo, sa sploh ne morem več razmišljat.

ja seveda da še sam ne ve,kaj pa drugega 
nikoli ni bil pripravljen in to je dejstvo.
Pogovorita se iskreno ,nema mrdanja od mize dokler pač ne razkrijeta skrite karte.
Potem bo pa vse jasno.

Si rekla tudi da sta mlada,no boš še videla kaj bo sploh v prihodnosti

Ja, no, potem se ti trudi nekak razložit, zakaj si je premislil. Kaj bi se nam zdel dovolj dober razlog, ni nujno to, kar se njemu zdi dober razlog. Mogoče res še ni na to pripravljen. Je pa fino, da si začkrtata neke smernice, do kdaj naj bi se pa pripravil ., Ker je fer, da ga tudi ti ne čakaš na vekomaj veke... Ne vem, težko je to, če nista oba hkrati pripravljena, je pa očitno pogosto.

Napisala si, da sta relativno mlada. Sicer ne vem, koliko je to, si pa mislim, da najbrž kar mlada. Tvoj mož ti je lepo povedal, zakaj ni pripravljen na otroka. Čeprav je bil najprej za to. Najbrž je razmislil(kar v mladih letih ne naredi ravno dosti ljudi) in pač ugotovil, da je še premlad za prevzemanje odgovornosti. In to VELIKE odgovornosti. TU moram reči, da je imel jajca, da je o tem razmislil in tudi, da ti je to povedal.

Mislim, da želi dati prednost vama, vajini vezi, da še malo "živita" in se naužijeta življenja, brez dodatne odgovornosti, kajti z otrokom se vse spremeni...finance, ritem, celo prijatelji....v glavnem življenje teče absolutno dalje, vendar ne tako, kot prej. In če nekdo ni pripravljen do takih sprememb, je vsekakor bolje, da počakata OBA. Ker odgovornost pade na oba in otrok prinese zaradi obsega sprememb in kompleksnosti marsikatero dodatno "težavo", problem...če se tega prej zavedata oba, potem te probleme tudi lažje premagujeta, drugače pa se lahko stvari obrnejo čisto v drugo smer.

Torej...brez filozofiranja ...meni se zdi, da imaš realnega in poštenega partnerja, kar se nauči ceniti, pa čeprav trenutna odločitev boli. Mogoče mu boš še enkrat za ta (sedanj)korak prekleto hvaležna.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Meni se pa zdi, da on nekaj muti. Sori, ampak ko moški o eni stvari kar nočejo govoriti, se mi zdi, da nekaj mutijo in se izogibajo pogovoru. Moški, vsaj po moje, če ima kaj za povedat, nekaj, kar je konkretno in kar ne bi nikogar prizadelo, pove. Ne ovinkari in ne naklada, ampak pove v enem stavku. Ni treba z njega ven vlečt.
Če pa nekaj muti, potem se pa izmika.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Pomoje ga pa nekaj muči. Glede vaju.