Pozdravljene,
zanima me, če ima katera kak pameten nasvet, kaj bi še lahko naredili.

Doma imamo punčko (slabe 2 leti) in fantka (slabe 4 leta). Oba gresta zvečer po pravljici normalno spat (no, hčerkica ga zadnji mesec malo svira, ampak ni hudo), čisto druga zgodba je pa ponoči: zbujata se non-stop. Ne vem, če smo v zadnjih slabih 4 letih, odkar imamo otroke, spali celo noč. Morda kakšno krajše obdobje, ko smo imeli enega.
Ta velik se zbuja ker je žejen, se česa prestraši, ima nos zamašen (vse to je opravičljivo), ali pa tudi kar tak - da ti kaj pove ali pa enostavno samo zajamra, da sploh ne veš, kaj mu je. Ta mala pa se je zmožna zadret tudi 3krat v 10ih minutah in tudi po 15krat na noč. Kar tako, brez veze, ko stopiš v njeno sobo, se spet uleže ali pa čaka, da jo položimo. Hvala bogu se igra ne. Ampak vstajat se vsako prek*** noč minimalno 10krat je za popenit! Če že ima en otrok dobro noč, pa ima drugi slabo, tak da brez vstajajna ne gre.
S ta velikim se še nekak da pomenit (razen ko ga zagrabi sitnoba), za ta malo pa nimam recepta: ne pomaga ne zlepa, ne zgrda, ne obljube, ne grožnje, NIČ! Četudi jo umiriš, se je sposobna v roku par minut (ravno ko spet zadremaš) spet začet dret.
Spita vsak v svoji sobi, z nobenim ni bilo nobenega problema ga navadit na svojo sobo. Ta mali smo pred 3-emi meseci vzeli dudo (se ji je poznalo na zobkih), to tudi ni bil noben velik problem, zbujala se je prej če ji je duda padla iz ust, zdaj pa - bog ve zakaj.
Sumasumarum, mi ne poznamo noči brez zbujanja. In ne vem, kaj še lahko naredimo. Očitno to ni samo obdobje, ampak je to kar navada. Če je ponoči res hudo (ko se že 15ič vstanemo), potem pride kateri k nama v posteljo. Ampak to se takoj pozna - naslednji dan že hoče celo zaspat v najini postelji - tega pa se ne bomo šli.
Ima katera kakšen nasvet, kako se znebiti zbujanja?
Hvala

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

uh, če sodim po ta velikem, torej čakanje še vsaj 2 leti? pa mislimo še enega imet

Mi še nikoli nismo prespali noči (v 2,8 letih), ampak mi to sploh ni obremenjujoče, se je kar nekako "vsidralo" vame. Zelo mi pa odtehta to, da spimo skupaj v 1 postelji in mi ni treba vstajat  . Starejši sin se že pol leta ne doji, se pa zato tudi po 10x na noč prestavi z enega konca na drugega in obrne za 360 stopinj (tako da ga včasih prestavljam), za mlajšega (dvomesečnik) sem pa ta prve tedne ponoči še nekako vstajala in dojila v sede, ampak sem se po ene treh tednih, že kar lepo udomačila na postelji  , tako da po prvem nočnem dojenju, nekje med 2-4to zjutraj, spi pri meni in ni kakšne panike. Si pa ne predstavljam, da bi morala kam hodit in ne vem kaj počet, že te prve tedne, sem kaj kmalu zakinkala kar v sede - za nas je torej skupno spanje zaenkrat idealna rešitev . 

Ojoj ... boga ... vem kako je to ... pri nas smo tako na obroke spali od njenega 4. do 16. meseca, potem smo ji pa ukinili nočno cuzanje vode po flaši in smo tako iz min. 10ih zbujanj na noč prešli samo na 2-3 zbujanja ... no pred enim mesecem smo ji pa vzeli še dudo (ti ti lumpa mami in oči ), ko je imela 2 leti in slab mesec in od takrat naprej spimo celo noč ... spi pa od 2. meseca v svoji sobi. Samo pri nas se je saj vedelo v čem je problem, če bi se pa kar tako zbujala, potem pa ne vem kaj bi naredila ...

Brbs, dobrodošla v klub. To so pač čari starševstva, ker če ne bi blo zbujanja in bolezni ,bi blo prelepo  . Je pa tolk težje, ker imaš dva tako majhna otroka in še v isti sobi. Naj te potolažim, da mine, kdaj...... Srečno!
Jaz imam veliko razliko med starostjo otrok, pa je bila večna debata spanje - nespanje .

Nasveta nimam...
Lahko pa ponudim sočutje :-)))
Pozmano to, zdaj ko sta končno kao začela spati, se pa zbujamo za lulat, vsaj 1 x na noč, pa seveda pri 2 otrocih ne sinhrono...  kot je ena napisala že..

se pridriužujem klubu neprespanih staršev! Mamo sicer enga otroka ki se zbuja minimalno 2-3krat na noč (da o maksimumu sploh ne govorim!)...k berem te bvaše poste me kr mine da bi mela še enga

Kako znano ...... ne spim že odkar imamo ta veliko (no že v nosečnosti nisem mogla  ) in to je že 4,5 let ... mala je začela vsaj približno spati ko smo dobili ta drugega.... no razen za lulat se redko zbuja, se pa dogaja, da sta oba naenkrat pokonci ... greva potem vsak k enem .... mali je pa tudi že eno leto star in če se zbudi 5x na noč je kot se sploh ne bi zame.... na slabo noč tudi 15x  pa večinoma tudi ni vzroka .... in ne pomaga niti če ga vzamem k sebi 
Upam da bo čez kaki dve leti bolje do takrat pa..... odvisno od dneva... kak dan me k sebi spravi šele druga ali tretja kava


_____________________________

Nobody is perfect.

Hi! I'm Nobody

Res lepa spodbuda .

Smo še eni ko ne spimo. Star je 2 leti in 2 meseca, zbuja se 2-10x. Sicer imamo kako prespano noč, ampak to je tak redko, da ne vem kaj je to. Če se zbudi 2x na noč smo veseli. Ukinili smo dude, ni bilo nič bolje, ukinilo smo vodo, ja fasal vročino, smo obupali. Smo probali metode spi dete, spi, se za kratek rok obnese tolk da se zbudi le 2x na noč, pa spet kmalu v vodo pade. Smo probali spati skupaj, se vseeno zbuja tolikokrat, pa še brca, dere, premetava, pije.... Včasih smo hodajoči zombiji, res sva bila že čist zmozgana in obupana, napetost je rasla tudi med nama, ampak se k sreči spet poštima vse nazaj.  Zdaj vidim, da pač eni to imajo v krvi

Enega bi še vseeno imeli, pa četudi gremo skozi vse to, ostane nam še vedno upanje, da bo drugi zaspanček po mami

Ko je že precej hudo, dava malega za 1 ali 2 noči k babici, midva pa greva v toplice spat. To je lani bilo 2x

Meni se to ne zdijo čari starševstva, sploh ker vem kako je to grozno, ko ne moreš normalno funkcionirat niti čez dan, ker si tako neprespan in utrujen od nočnega zbujanja. Naša se je tudi zbujala 15-30x na noč tri leta zapored. Potem sem imela en dan dosti, ker sem mislila, da lhako smao še umrem od hudega. In nisem več hotela vstajati. In se je drla. Poleg mene, ker spala je itak v moji postelji. Ne vem več natančno al uro in pol ali koliko, pa še parkrat tisto noč. potem se ni več drla nikdar, ampak je od takrat naprej vse noči prespala. V bistvu sem se jaz odločila v nekem trenutku, da ni bogi otrok, ker ne more spat in da je mnogo bolje, kar lahko storim,d a jo navadim spat, pa bova obe srečni in spočiti. Saj ni bila spočita od non stop kontroliranja, a sem tam a bom vstala, a bo dobila dudo, flašo, al kar kaj... Hočem reči, če se enkrat, ko je otrok v resnici po vseh kriterijih sposoben prespati noč sam, odločiš,d a tega ne boš več prenašal, ti ni treba več tega prenašat. Tu gre samo za to, kdo je bolj odločen. In pri nas je bila to navada, zbujat se, ne potreba. Žal mi je, da se tega nisem odločila prej kot pri njenih treh letih. Resnično zelo zelo zelo žal. Skratka, naredi kot misliš da je prav, eidno to imej pred očmi, da se ne počuti krivo, če ji v vsem ne ustrežeš. NI trpljenje spanje. Trpljenje je, če ne znaš spat.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

strah ju je po mojem - vsaj mlajšo. daj ju skupajv sobo, pa boš videla, če bo kaj bolje.

če vam kaj pomaga.poznam veliko mamic ki jim je ta metoda pomaga..od tistih ki so čist dojenčke uvajali po tej metodi do 5 let stare otroke!

http://www.ringaraja.net/forum/metoda-spi-dete-spinam-pomaga-/m_5527132/tm.htm

MOji otroci so vedno sami zaspali, tudi ta srednja, nisem nobenega jaz uspavala, ravno tako podnevi kot zvečer - pa se je deklica ponoči vedno zbujala in zahtevala mene. NI se znala potem ponoči uspavat sama - oz. ni čisto tako, se je najbolj verjetno znala, samo ni ji bilo v interesu.

Se pa absolutno strinjam, da zelo zelo pomaga, da vzameš proč vodo, dudo, flašo, pač vse, kar ima otrok ponoči in je motilni faktor oz. v opravičilo zbujanju. POmaga, vsaj pri nas je bil to en od faktorjev, ki so pomagali, poleg tega da je bilo meni dovolj in bi se mi lahko od kronične utrujenosti še zmešalo, če se to ne bi nehalo.

Hvala lepa za tole. Sem mislila, da sem čudna, ko sem se nehala odzivat na  žuriranje v otroški sobi.

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Seveda nisi čudna. Spanec rabiš tako ti kot otrok. Kakšna voda, čaj, strah in nevem kajše. Hitro lahko presodiš, al je otrok res kaj sanjal, al je to samo izgovor, da mami pride v sobo.
Imam tri otroke, ki so si tako podobni in tako različni. Z vsemi tremi se je blo treba ukvarjat na drugačen način za en sam cilj in to je spanje ponoči. Če se odločiš, da je spat treba, je spat treba, če se pa odločiš za mučeništvo, je pa pol to zbujanje 3 letnika na uro in pol. Enkrat je lačen, enkrat je žejen, enkrat mu iz nosa teče.... na koncu ni naspan noben, ne starši ne otrok. Seveda je pogoj, da so otroc zdravi. Pa tud mala z vročino pač mora spat, nimamo kaj ponočevat, je bolje za njo.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 7.1.2011 8:35:49 >

Morda samo poudarek, da se meni zdi velika razlika med dojenčkom ali malčkom, recimo starim 2 leti in več... Ko sta bila starejša, smo ju tudi mi navadili in odvadili marisčesa ponoči , za nekajmesečno dete pač nisem imela obakrat srca, da bi ju pustila dreti se, dolker ne bi zaspala...
Tako da govoriti o zbujanju 3-letnika meni ni isto kot zbujanje 6-tedenskega dojenčka...

Še ena neprespana. Med otrokoma imamo 3 leta razlike. Ta večji je začel lepo spat pri cca 2,5 letih. Prespal je noč brez problemov če je bill zdrav. Na žalost je bil zelo pogosto bolan in nočno vstajanje se je vračalo. Mala ima slabi 2 leti in šele zadnji teden-dva kaže znake, da bo počasi nehala z nočnim žuranjem. Najbolj naporno je bilo nekaj mesecev po 2. porodu, ko je mala ponoči imela krče, če je zaspala je bilo treba vstajati za bolančka, čez dan pa skrbeti za bolnega malčka. Za spanje skoraj nisme vedela, kaj je - le nekajkrat na dan po pol ure do uro.
Da bi malo pustila kričat, mi še ni padlo na pamet - no, mi je, ampak sem se odločila proti. Če je šlo kdaj v tej smeri, se je zgodilo dvoje: ali se je zbudil še tavečji in sta oba delala kraval in je bilo oba umiriti še težje najpogisteje je bilo pa tako, da je mala vstala v postelji in slej ko prej kam butnila (čeprav ima otroško posteljico z obrobo) in jo je potem treba potolažit.

No, kot rečeno, gre zdaj na bolje, od želenega smo pa še kar oddaljeni.

S temle se pa strinjam.

Ja saj jaz tudi ne bi pustila dreti se nekajmesečnega dojenčka, menda ja sem to jasno zapisala že prej oz. se je razumelo iz konteksta. Prva ki je to spraševala, pa kateri se odgovorja, ima 2 in 4 leta stara otroka!, ne dojenčka.

Ja, jaz sem vklopila IGNORE gumb nekje pri dobrem letu, ko je sedela v posteji in težila, dokler me ni zagledala - pol pa v smeh. Ona. Jaz ne.



_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Še ena, mina, ko mi bo počil film se bo to nehal do takrat sem pa prebrcana in obenem precartana vsako noč

pri nas je bilo vedno tako da ko je meni bilo dovolj sm vztrajala -dojenje, duda, uspavanje, naslednji podvig je spanje -kmalu

Nisem prebrala ostalih postov. Sama ne vem, kako je to, ker moja spi od 2 meseca dalje.. Včasih kaj jamra, se joče v spanju, ampak za vsako ne letim k njej. Ločim, kdaj je panika in moram k njej, in kdaj se ji kaj sanja, pa se bo potolažila brez mene.

Sicer ne vem ozadja, ampak naša spi kot top odvisno od tega, koliko se je čez dan utrudila in koliko je čez dan pojedla. Se drugače včasih zbudi za flaško.
Pa srečno, pravijo, da enkrat mine... Še malo pa ne bomo spale, ker bodo naši otroci odrasli in začeli ponočevat :)

Jaz prvič pri 9 do 10 mesecih, po nasvetu pediatrinje, da se mora naučiti zaspati sama. Kasneje pa so prihajale noči, ko se je zbujala in zmišljevala vse sorte, eneparkrat se je zgodilo, da so jo ušesa bolela ravno toliko, da je po 4 ure pomalo. Trenutno vsaj enkrat kliče, da jo lulat. Se pa tudi zgodi, da kar pride v k nama v spalnico in hoče spat pri meni. Takrat je pač malo histerije, ko jo nesemo nazaj. Navadno ji kar strogo poveva, da je noč za spanje in malo pustiva poihtat, a prej ali slej ugotovi, da nima smisla.