nejcko, tole zveni kot moja punca (3,5 let). Skoraj eno leto je, odkar sem jo navadil, da sama zaspi. Pomagalo je, ker takrat mamice ni bilo 1 mesec in ni imela rezervne variante (ne govorim da sem jaz za kaj zasluzen, vendar je ze tako, da je dostikrat lazje doseci stvari, ko si sam z otrokom, da ne isce utehe).
Vedno sva jo uspavala s pravljicami, potem pa se s pesmicami in jo pomirila da je zaspala. Pa je izkoriscala 100 na uro. Trajalo enako - tudi uro in pol. Hja, to ni bilo ckrljanje, mogoce je bila kriva tudi najina izcrpanost, ker sva si res zelela, da bi zaspala hitro. Sva bolj nocne pticke, kaj cemo. No, potem pa sem ji enkrat razlozil, da moram veliko delati in sem sel likat. Pa je bil jok in stok, ko sem zaprl vrata. Pa se je moja betica spomnila, da bi pustil vrata priprta, da bi imela notri nekaj svetlobe. In glej ga zlomka - zaspala je sama! In naslednji dan isto in tako naprej. Motilo jo je, ker sva jo puscala za zaprtimi vrati v temi. Zdaj smo se tega navadili in ni tezav. Zaspi sama, ceprav zadnje case izredno tezko, a to je ze druga zgodba. Ponoci pa tudi priraca k nama, kar je zdaj, ko je prisel Gregec, kar hudic. Dostikrat tudi Zala prebedi pol noci, ce mali slabse spi. Je pa res, da se zadnje case manjkrat pojavi ponoci pri nama.
Na tak nacin je uspelo nam. In je res super. Ker prides iz sobe cil in pripravljen na delo. Drugace pa si ves matast ko cunja in dober samo se za posteljo. Pri malem pa mamo ful zegn. Dva meseca je star, pa zaspi sam ob vrtiljaku z lucko. Ko bi le trajalo ;)