Ojla...

Mogoče malo čudno oz.nenavadno vprašanje ampak me zanima kako bi ve zaprosile partnerja?Se mi zdi ,da lahko to tudi ženska naredi....ali ima mogoče katera kakšno idejo?

lp

Jaz ne bi nikoli zaprosila mojega moža, ker se mi zdi to "njegovo delo". Ampak to je zgolj moje mišljenje

Tudi jaz ne bi nikoli zaprosila partnerja(sem že poročena).

Čeprav še nisem poročena in si to želim, ga ne bi nikoli jaz zaprosila. Se mi zdi, da bi se s tem izgubil čar tega... Če se bo opogumil, se bo... če ne pa ne...pa tudi ne bo konec sveta zaradi tega. Ne vem, meni se zdi, da še vedno mora moški it na kolena... mogoče me malo ego j...

Meni je to zabavno, da ni vse po reglcih. Saj, če bi ti to naredila, verjetno dovolj poznaš partnerja, da si ne bi zaradi tega dal štrik okoli vrata, se zjokal in mamici šel... Če sta oba taka tipa, se razumeta, netradicionalna, je meni to ful dobro. Bosta imela res drugačno zgodbo za povedat, kot ostali
Eno mi je padlo v glavo kako... (nisem še tega nikoli delala...) če bi on kdaj posodo pomival, kuhal ali se motal po kuhinji, pa imel predpasnik gor, bi prevzel "vlogo " žene, pa ti takrat lahko to narediš...  Ali pač ne? Ali bolj romantično?
Tu pa jaz nisem doma... nisem neki romantik, sem bolj praktična... kot vidiš

Tud jaz sem "starokopitna" glede tega in ne bi NIKOLI zaprosila partnerja, pa če bi si še takooo želela poroke.

Meni sploh ne bi vrjel,da resno mislim in bi se začel smejati,potem pa še najbrž jaz zraven in bi vse splavalo po vodi
A moški zaročni prstan se tudi dobi?A si tako neučakana,da bi ga zato rada sama zaprosila ali veš,da te on nikoli ne bo?

Jaz sem ga oz. sem ga kr postavila pred dejstvo. Lani sem po parih mesecih v bolnici prišla domov in si v eni trgovini kupila en tak lep prstan. Ko sem prišla domov, sem mu ga pokazala (bil je zame, ker on nakita ne nosi) in mu rekla, da je zaročni, da se bova poročila, ker je življenje prekratko, da si poroke želim in to je bilo to. Strinjal se je, drugo leto bom pa gospa. Nisva midva neka tradicionalista, še poroka ne bo čist po regelcih.

  

eh, kak ste ene resne....meni se pa zdi prav dobra ideja...SRCE, ti kar....kot je ena napisala, verjetno svojega partnerja dobro poznaš in  veš, da mu bo ideja všeč. tako da se nimaš kaj bat. mislim pa, da ni treba ravno na kolena past...in to kar je napisala oziroma naredila Benika  super se sliši!

res pa mi je smešno, kako nekatere komplicirate okoli tega, da pa je to moško opravilo. kaj potem imate pri vas vse ločeno na moška-ženska opravila?

no, sama se ne bom poročila (enostavno nimam te želje) in tudi partnerja imam, kateremu tisti list papirja ne pomeni nič, tako da se z zaroko ne rabim obremenjevat.

podpiram pa vsekakor Srce...če si to želi, naj le naredi.

joj, benika, ti pa znaš kak nasmešek na obrazu pričarat, k tkole napišeš revež niti ni imel možnosti izbire

_____________________________

If you're too open-minded, your brain will fall out.

Ja, v bistvu bi lahko rekel ne. Samo pol bi zvečer spal pri mamici, ne pri meni

Sej v bistvu se nisva imela namena sploh poročit. Ampak po moji skorajšnji smrti se mi je pa tudi poroka mal zaluštala in evo, smo tam kjer smo.

Joj midva pa sploh nisva za ene pocukrane romantične zaprositve (no bila nisva, zdej sva že poročena). Enostavno sva se zmenila, sploh ne vem kdo je prvi rekel. Da se bova poročila, je bilo itak samoumevno sam še datum sva mogla dorečt. Je pa pol na moj RD privlekel prstan in me kao uradno zaročil. Sam men so res vse te ceremonije kr neki.

mene je vedno motilo, da se moj in otroka drugače pišejo od mene. in sem mu 1x rekla, da hočem, da imamo vsi isti priimek. in da če me ne misli oženit, si grem pa priimek spremeniti. da pa je cepec, ker mi bo finančno otežil zadevo, kajti sama sprememba priimka kr tak bi me stala 60 eur + sprememba dokumentov. in se je sam nasmejal in bil tiho no, nasledji dan mi je pa že čez, ko je bil v službi, po telefonu dejal, da se boma zvečer nekaj pomenila. in ko so šli otroci spat, sma se kr tak, čist brez "romantike", padanje na kolena, joka, vrtnic itd.... zmenila, da se boma pa kr oženila, ker zdej sma pa že tak dolgo skupaj (8.leto). in ker imama aprila naslednji mesec ravno obletnico, odkar sva se poznala, sva se odločila, da se boma pa kar na obletnico oženila. je rekel moj, da bo tak še najboljš, kajti zapomniti si bo moral samo 1 datum (obletnica + poroka), da bo to najlažje zanj, ker hitro datume pozabi

Krtek1 ne nisem neučakana....ko sva se pogovarjala o porokah itd. je omenil zakaj more biti zmeraj moški tisti,da zaprosi...lahko tudi ženska preseneti partnerja....zato sem pomislila,da mogoče bi ga pa jaz presenetila......v kratkem za njegov rojstni dan......

te pa tak nimaš kaj razmišljati
Aja... kako? Hmmm... pojma nimam. Pa saj tudi take stvari najdeš z googlom

Sem zelo neresen človek.

Ne, nimamo razdeljeno, ampak JAZ ne bi kleknila pred moškega, to je pač dejstvo in MOJE mišljenje. Sem pa vesela, da vidim tudi drugače misleče (kar nekateri očitno ne sprejemajo/te).

Sem že malo gledala po netu...morem rečt da je kr velik žensk ki zaprosijo partnerja...ampak vsaka po svoje....s prstanom....kaki spomin.....al pa tudi brez vsega....morem mal premislit..

No, super. In seveda upam, da bo rekel DA.

hm, na kolena (ženska) zgleda tako desperate (ona) - in "kinda gay" (moški)


hej, takole pravijo:
Tomorrow is February 29, the one day when, by tradition, women can ask men to marry them.
It was in the fifth century that the legend was born, after St Bridget complained to St Patrick that women were having to wait too long for a man to propose.
St Patrick agreed that yearning females could be allowed one day in February, during a Leap Year, to do their stuff.
He also decreed - and this is the best bit - that if turned down, the woman should extract a fine from the man or be given a beautiful garment of some kind. It''s a win-win situation for a woman.

torej, obstaja poseben dan (vsaka 4 leta!!) na katerega ženske lahko zaprosijo moške. in če zavrne - globa.

http://thedailyedge.thejournal.ie/open-thread-should-a-woman-propose-marriage-today-368863-Feb2012/

< Sporočilo je popravil mateyka -- 9.3.2012 11:50:35 >

Vem za primere, ko so mamice uporabile svoje otroke... Dojenčkim lahko napišeš na bodi npr. Ati, bi se poročil z mamico? , večjim daš v roke karkoli si si že zamislila (kakšno čestitko, prstan, ipd)...

Meni se to sploh ne zdi sporno. Saj pa ja hočemo biti enakovredne povsod.

Tudi moj ni šel na kolena, nisem pa šla niti jaz, ampak sva se za poroko pač odločila. Že ko sva prvemu otroku dajala priimek je padla odločitev (ker če se ne bi poročila, bi otrok imel oba priimka, ker pa sva se nameravala, ima samo njegov priimek); ko sem drugič rodila (pred enim letom) pa sva določila datum. Letos julija.

Takrat me je vprašal, če želim, da gre na kolena in mi da prstan, pa sem rekla, da ne; da boljše da gre ta denar na stran za poroko. Je pa res, da nisem nek hud romantik.

So pa punce, ki samo čakajo in čakajo... In so vedno bolj nesrečne, ker (nikoli) ne dočakajo, vseeno pa preveč ponosne, da bi same kaj storile v tej smeri... To ne leti na nobeno na tej temi, da ne bo pomote, ampak lep primer je npr. moja sorodnica.

V tvojem primeru, ko ti je že večkrat nakazal, da se mu zdi neumno, da morajo vedno zasnubiti samo moški - nimaš kaj čakat Srečno, naj vama bo lepo!

Hehe, ja podobno je zgledalo tudi pri nama In ravno tako bo poroka na obletnico - začela sva 7.7.2007, poročila pa se bova 7.7.2012.

ženska je vprašala če ma katera kakšno idejo kako to izpeljati in ne ali je to delo partnerja, a je treba res vsazga zabit ker ma malo drugačno mišlenje