Imam otroka starega 21 mesecev ( jasli ),ki hodi v vrtec na trnovo.Rada bi zamenjala za vrtec v šiški,ker mi je ta bližje službi in domu.

< Sporočilo je popravil Katrin RR -- 6.9.2011 21:51:04 >

In kakšno je vprašanje? 

Draga Janya vprašanje je ali je kdo zainteresiran za zamenjavo vrtcev. V principu se to naj ne bi dalo vendar če se najde interesent bi se dalo vse dogovoriti.

A lahko malo ukradem temo, da ne bom odpirala nove - Kaj pa, če je otroku trenutni vrtec všeč (in so tudi starši zadovoljni z njim), pa bi bilo potrebno iz finančnih razlogov menjati ... Si predstavljam, da je to za otroka zelo hudo, ali samo paničarim?

Midva imava poba v pivat vrtcu, ki je 1x dražji, kot bi bil javni. Javnega nisva dobila, pa sva rekla, bova zategnila pas. Zdaj vidiva, da gre res težko, amapk vrtec nama je super. Mali obožuje vzgojiteljice, stalno ustvarjajo, jih fotkajo ogromno se nauči in nobenih solz ni ob slovesih. Računava, da bo drugo leto dobil javni vrtec, ker je še vedno na čakalni, samo nama je grozno, da bi ga dala drugam, kjer pač ... naju skrbi, če bodo vzgojiteljice tako ljubeče ipd.

Kaj mislite?

TNovak, pred točno isto dilemo smo bili mi pred septembrom ... prej privat vrtec, ki je imel le jasli na koncesijo, skupina 4-6 let pa polna cena (cca. 500€/mesec) ... z vrtcem smo bili super zadovoljni, vse tipi topi ... no pa smo letos septembra dobili javni vrtec in v bistvu hb, da smo ga, ker 500€ mesečno bi si zelo zelo težko privoščili. No pa smo tamalo začeli že par mesecev prej pripravljat na selitev, da gre zdaj v vrtec za velike punčke itd ... prišel je dan D in ti moram priznat, da bi jo takrat najraje kar prijela pa zbežala v prejšnji vrtec (seveda tega tamali nisem pokazala in sem o novem vrtcu govorila le lepe stvari) ... vse je bilo čisto drugače in še sedaj po 4ih mesecih mi ni čisto ok ... tamala se je po dobrih 14ih dneh kolikor toliko navadila na nov vrtec, čeprav me še sedaj kar naprej sprašuje kdaj bo šla spet v starega ... mah ne vem ... si želim, da bi imela 2000€ plače na mesec pa da bi jo lahko prepisala nazaj, ampak je nimam ... bo že ...

Hvala za odgovor. Sicer sem upala bolj na to, da preveč kompliciram ... oziroma še upam, da ima kdo kakšno bolj pozitivno izkušnjo.

V čem se pa javni vrtci razlikujejo? Naš privatni ima ravno tako 14 otrok v skupini, tako da v tem ne bo razlike.

Ja naš privatni je imel tudi 2 skupini po 14 otrok in 2 skupini po 19 skupin ... pa ne gre toliko za to, da je javni na sploh v kakršnem koli smislu slabši samo za to, ker je javni ... sploh ne ... pri nas je pomoje bolj "problem" v vzgojiteljicah naše skupine ... prej so bile izrazito ljubeče, so se veliko stiskali in cartali, veliko so bili zunaj, veliko je bilo popoldanskih aktivnosti v vrtcu, s starši, otroci in vzgojiteljicami, so imeli svoj vrt in so gojili svojo zelenjavo itd. Tu pa odnos do otrok ni tako prisrčen, tamala mi vsak dan pojamra da je bila kregana, ker ni mogla zaspat (pa ne spi čez dan že od svojega leta in pol, pa v prejšnjem vrtcu to nikoli ni bil problem), potem mi zavijajo z očmi, ker ima tamala pri svojih treh letih še kdaj nesrečo v hlačah ... sicer se vrtcu ne upira, samo da pa večkrat vedet, da ji je bilo prej bolj všeč ... oprosti, ker te nisem pomirila, samo mogoče bosta pa vaša vzgojiteljica in pomočnica bolj ljubeči, ker vse je odvisno več ali manj samo od njiju.

Joj ne, lej, rajši slišim realno, kot sanjsko sliko. Tako bo odločitev lažja. In ja, se bojim podobnega, kot opisuješ - mi imamo tudi polno nekih aktivnosti, tako da upam, da ga vsaj še kakšno leto obdrživa tam ...

No mi smo tudi pri treh letih zamenjali zasebni in javni vrtec in odločili smo se pravilno. V zasebnem je bilo tako kot praviš veliko dodatnih dejavnosti, vendar se mi zdi, da mala ni kaj dosti odnesla, glede na to, da pa se je vse to poznalo na položnici. Res so se bolj cartali, vendar tudi sedaj v javnem, ker je bila prišlek, so se ji vzgojiteljice na začetku bolj posvetile kot drugim, jo tudi pocrkljale in pri nas krize pri prehodu ni bilo nobene. Sem pa opazila preskok v razvoju, saj je zelo napredovala, sedaj pa ne vem ali je to posledica novega načina v vrtcu ali česa drugega.
Je pa res, da imajo finance tu velik vpliv in glede na to, da imamo sedaj že drugega, ki bo šel v vrtec, si pač dveh v zasebnem vrtcu ne morem privoščiti.

naš je od začetka v javnem vrtcu - od septembra  , pa na žalost tut veliko doma. Ampak to ni krivda vrtca. vzgojiteljici sta res super, jima povsem zauam in tamal jih ima zelo rad. Všeč mi je, ker sta ga že veliko naučili v smislu samostojnosti pa ne zato, da meni ni treba ampak ker je tko ponosen nase, ko se sam sleče ipd. Mogoče je sicer res v privat vrtcu več možnosti, da dobiš luštne vzgojiteljice, ampak tudi v javnih so dobre, če le nimaš smole. 

Moj drugi otrok je tudi po slabem letu menjal vrtec, ker v našem vrtcu, kamor je že hodila tavečja, prej ni bilo prostora. Z obema vrtcema sem bila zelo zadovoljna, vendar sta bili vzgojiteljici v fantkovem vrtcu izjemno ljubeči in me je tudi bilo strah, kako bo menjati vrtec (takrat je bil star 20 mesecev). Pa sploh ni bilo težav, že prvi dan je v vrtcu spal (polovica otrok iz skupine je že bila v vrtcu prejšnje leto, vendar vsi v okoliških vrtcih in vsi ti so že prvi dan prespali). Sicer vzgojteljici res nista tako super (čeprav sta povsem ok, ampak o prejšnjih pa bi res lahko govorila samo v superlativih:-). Je pa vrtec že poznal, saj je skoraj vsak dan šel zraven po sestrico.

Kar pogumno, ponavadi imamo starši večje težave kot otroci:-)

no mi smo že od začetka imeli v javnem vrtcu..sedaj drugo leto v isti sobici in ista vzgojiteljica..
bi ga pa drugo leto dali v vrtec bližje domu pa morm priznat da me je tudi malo strah kako bo prenesel in pa tudi morm rečt da v vrtcu vsak dan nekaj ustvarjajo in delajo-k rečmo v ostalih treh skupinah tega ni vidt in se bojim da pa kr na enkrat nau več tega..

ampak se tolažim da večkrat imamo starši večji strah kot otroci..jooooj ne morm pozabt kako me je bilo groza ga dat v vrtec pa me je presenetil na celi črti in vse skupaj tako lepo prenesel da se mal s tem tud tolažim


_____________________________

Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!

Vidim, da so skrbi porobne.

Samo toliko, da ne bo pomot. V našem vrtcu ima druga, na srečo ne naša, skupina tudi eno tako zoprno, nezainteresirano vzgojiteljico. Prineseš otroka, pa ga še pozdravi ne, pa tudi malemu je videt, da ne gre rad k njej. In tudi bolezni je bilo prva 2 meseca za poln koš, potem se je pa na srečo umirilo. Tako da nikakor ni tako, da privat je pa vse oh in sploh. Dejansko gre pač za menjavo vrtca, kakršnega koli.

Kar se dejavnosti tiče, se mi pa zdi, da veliko odnese. Pesmice, ples, ustvarjanje in samostojnost - oni so ga na lonček privadili, na umivanje (pri nas je težko, ker je zelo visok lijak, ...)

Tnovak, vse to imajo tudi v javnih vrtcih, sploh zelo veliko poudarka dajejo na samostojnost, itak, saj je to tudi njim v interesu. In veliko pojejo, plešejo, ustvarjajo... js sem super zadovoljna, mogoče imamo srečo, ampak vzg. dejansko dajejo vtis, da jim ni vseeno za otroka, se pogovorimo tudi o čem, kar bi koristilo otroku in kako s tem (naš npr. noče jest skoraj nič, enako doma kot tam, pa smo že po dolgem in počez predebatirali), velikokrat ga najdem v naročju, ko pridem po njega in najpomembneje, on rad gre tja. Eni se res jokajo, js pa svojemu še poljubčka ne uspem dat, če se res ne potrudim, ker mi zbeži noter.
Je pa tako, da povsod lahko imaš srečo ali nesrečo z vzg. in samo na podlagi določenega vrtca ni za sklepat. Se pa lahko pozanimaš prej, kako je tam.

Še glede zdravja. Pri nas tudi to ni priblem, lani je manjkal 4 dni (šel v vrtec z 1 letom), letos še nič zaradi bolezni oz. nekajkrat zaradi smrklja, s katerim bi lahko šel v vrtec, ampak ker ga imamo možnost imet doma, smo izkoristili to, ni bilo pa niti vročine. Veliko je odvisno tudi od imunskega sistema otroka in od ostalih staršev. Pri nas se mi zdi, da jih kar hitro obdržijo doma in se to pozna. 

Mi smo našega prestavili sedaj že 2. Najprej ni dobil javnega vrtca smo ga dali v zasebnega(star 14 mesecev), kjer so bile razmere zelo kaotične, po 2 mesecih smo ga prestavili v drugi zasebni vrtec, kjer je bilo super, užival je 100 na uro, res same pohvale. s septembrom smo dobili javni vrtec in smo ga najprej zavrnili, potem pazaradi finančnih zadev vseeno prestavili tja (23 mesecev). To je zgledalo tako, da je 30. septembra bil v enem vrtcu, 1.1o pa v drugem. Najslabše sem odnesla jaz, čisto me je sesulo, ko sva šla iz privat vrtca sem jokala kot dež, kao kaj delam otroku... res mi je bilo hudo.
Navadil se je takoj, 3 dan je že prespal, ker vzgojiteljica prej ni dovolila- postopno uvajanje, zdaj mu je super, sicer nagaja in je to težava, prej tega ni bilo (je rekla, da vsi včasih nagajajo), več je reda, včasih se še spomni na drugi vrtec, to je pa to, ima rad vzgojiteljico, gre rad.
Če bomo jeseni dobili vrtec bližje domu ga bomo zopet prestavili, zdaj ga vozimo 20km stran, blizu službe.

Vsake oči imajo svojega malarja, se temu reče. Poznam primere, ki so super zadovoljni s privat vrtcem in primere, ki so otroka prestavili takoj, ko je bilo mogoče v javni vrtec. Moji dve sta od začetka v javnem in sem bila vedno zadovoljna, razen v eni skupini... Smo ju namreč tudi pogosto prestavljali (selitev, potem bližje domu) pa sta vedno dobro prenesli. Nisem komplicirala nikoli in tudi onidve nista. Razen nazadnje, ko smo tamalo prestavili nližje domu me je ful stiskalo, kako bo, ampak se je že prvi dan počutila v novem vrtcu super in se takoj navadila.

A v javnih vrtcih vedno zahtevajo uvajanje? Mi ga namreč tukaj nismo imeli, je šel z 12 meseci not in takoj ostal cel dan z obljubo, dap okličejo, če bo kaj narobe, pa je bilo ok, čeprav je pa res potem isti dan fasal angino ... Kakorkoli, danes, po enem tednu, je imel celo nekaj pomislekov, da bi raje ostal z nama, ampak po moje zato, ker mu tista vzgojiteljica, ki je bila zjutraj, ne sede najbolj ...

Še moja izkušnja, sicer nismo imeli prav privat "vrtca",ampak je bila skupina že toliko velika kot je zdaj v vrtcu (8 ali 9 otrok). Tam so bili redko vsi in tudi v vrtcu ponavadi kdo manjka.

Privat je bila od enega do skoraj dveh let, ni hodila vsak dan, uvajanje ni bilo potrebno - kar prvi dan je tam prespala (sicer so jo morali napokat na voziček in na sprehod, ampak se je hitro navadila na režim), nikoli ni jokala, mogoče kdaj ni bila čisto navdušena, da gre tja, ampak velikokrat pa tudi ni hotela domov . Ma super mi je blo... oni so bili ful prilagodljivi in mala se je ful naučila...

Zaradi razmer z mojo službo in zdravjem domačih je s septembrom začela hodit v javni vrtec. Tudi meni je bilo hudo in sem si mislila, da tako fajn vzgojiteljice že ne bom dobila... pa sem se motila - OBE STA SUPER. Uvajanje je bilo zakomplicirano, ker je drugi dan zbolela (pa ne zaradi vrtca, ampak je prej nekaj pobrala)... potem pa si nisem mogla več vzeti dopusta. Najbrž sem bila kar živčna, mala je zjutraj pakrat jokala (ampak tam je v trenutku nehala, lisička!), sem jo pa prej hodila iskat... ampak pupa se je po manj kot enem polnem tednu tam čisto navadila.

Uvajanje so zelo priporočali, ampak če ne gre, pač ne gre. Če so večje skupine je vseeno fajn, da si kak dan z otrokom, pa da je manj časa not. Ko se je naša navadla - po enem tednu - ni blo nikoli več nobenega problema. Upam da boste tudi vi dobili fajn vzgojiteljice!

ok, ne pašem glih na temo, ampak morm da pišem :)
Naša je bila do 23. meseca doma z mano in pri nas je blo uvajanje v javnem vrtcu tako, da ko sva prišle so mi jo vzelli in rekli, vas pokličemo ko bo kriza in to je blo čez 2 ure. Kolegica ki dela v privat vrtcu se je zgrozila. Pri njih je uvajanje OBVEZNO 1 teden do 14 dni. Ko so oktobra pri vseh kolegicah otroci spali v vrtcih, je naša pred kosilom hodila domov, ker je bil še vedno jok in kriza tam bit. Zdej se je unesla, ampak je vsako jutro jok, ne v vrtec. Pred novim letom so jo mele 3 druge vzgojiteljice, ki so se menjale in je blo pa čist drgač, se mi zdi da je veliko rajši šla v vrtec, pa jih ni tok dobro poznala kot svoji 2. Pa ne vem, njeni se zdita čist uredu drugač, ne vem pa kaj se dogaja, ko mene ni. Samo čudno mi je, da joka ne v vrtec. Glede bolezni pa je tako, mi smo ponavadi 2 dni doma 3 dni v vrtcu in obratno. Pri kolegici ki dela v zasebnem vrtcu je pa tako, da je rekla da redkokdaj kdo manka, pa še to ponavadi če kam gre s starši in ne zaradi bolezni. Ima pa ona najmlajše.
Pa da povem primer iz vrtca na gorenskem koncu, ko je mama prišla iskat svojega 2 leti starega otroka je odprla vrata in je tako zapihalo, ker so imele okno odprto v igralnici in vse otroke v kratkih rokavih, pa bila je pozna jesen. Izgovor je bil, da jim je vroče, no naslednji dan je bil ta fantek doma z vročino. 2. primer javnega vrtca, na dolenskem koncu je, ko je mam svojega, pravtako 2 leti starega sina poleti navadla biti brez pleničk, so v vrtcu z izgovorom, da mu prevečkrat uide dajali plenice gor in sedaj noče biti brez. Malo je razlike zasebni in javni, iz lastnih izkušenj ne vem, ampak po pogovoru z drugim mamicam.
Samo sej more biti razlika, že zaradi cene!!!