Zanima me, ali bi priznale partnerju, če bi se zaljubile v drugega moškega? Mislim, ZELO zaljubile in bi ljubile že dolgo časa- več let (četudi s tem moškim ne bi imele nič). Ker če si priznamo, gre tukaj prav tako za nezvestobo partnerju, četudi samo 'mentalno'.
Še huje je, če je vmes majhen otrok in če ti je potem prav hudo vsakič, ko partner hoče sexat..
Ali bi ostale s partnerjem samo zaradi otroka- čeprav se drugače dobro razumeta- ampak če bi bile zaljubljene??
Moja prijateljica se sooča z nečim podobnim..in jaz bi ji odgovorila, naj se ravna po srcu...čeprav je po eni strani negotovo, ali ji bo moški, v katerega je zaljubljena, sploh vračal ljubezen (tega mu nikoli ni povedala, čeprav je samski in je med njima velika simpatija) in čeprav bo po drugi strani 'razbila' družinico, ki sta si jo s partnerjem ustvarila..ne vem no- kaj pravite ve? Uporabiti glavo ali srce? Težko, kajne?

Skoraj prepričana sem, da ne bi mogla živeti z enim človekom pri tem pa bila zaljubljena kar nekaj let v drugega. Niti zaradi otroka ne, ker potem to ni prava družina. Nisi iskren in to se čuti. In na koncu ni nihče srečen. 

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ja če je prepričana, da je tisto, kar čuti do drugega, res ljubezen, potem itak do svojega partnerja ne more čutit nič pdb. Čudno se mi torej zdi, da se je sploh z drugim moškim spustila tko delč  Ne vem no... zaljubljen v nekoga, družino pa ustvart čist z drugim... Jst tega nebi zmogla, bi pa zmogla ostat s svojim partnerjem, če bi ljubila njega in nebi vedla nobenga razloga zakaj it sploh narazen

mah.... brezveze  tiho naj bo.

Jo bo tista zaljubljenost minila, kaj bo pa potem.    Brezveze rabijati že ustvarjeno družinico.

EEjjjjjj!  TO SE NE GOVORI. S tem opravi sama, RAZEN ČE ŽELIŠ svoj partnerski odnos pokvariti in partnerju zabiti NOŽ. O tem govoriti, pomeni, da prenašaš vso težo na partnerja. Sama pa naj bi zato izpadla kot POŠTENA, RESNICOLJUBNA in ODKRITA.
V resnici pa  bljak #%$&. S svojo svinjarijo sama opravi.
l.p.  Matjaž

Če med njima nikoli ni bilo več, kot samo simpatija z njene strani, verjetno tudi nikoli ne bo nič več. Če pa že bo, pa je vprašanje kako dolgo bo to sploh trajalo.
Če mene vprašaš, je bolje, da mu sploh nič ne omeni, ker ji patrner ne bi več zaupal in bi vse takoj povezoval z njeno nezvestobo, ali pa bi celo uničila družino.

Zaljubiti se.. ni nadzorovan zavestni proces.. in kaj je tukaj nazvestega ce se zaljubis?

In drugic.. kaj je bolj pomembno biti zvest sebi ali drugemu?

Karkoli naredis si nezvest.. ker je clovek tako trapasto napisal ta pravila. V resnici to sploh ne obstaja.. To je samo iluzija!

Meni se zdi da ona nima rada ne enega ne drugega ter da vse to skupaj nima neke posebne zveze s "srcem". Tako menim zato, ker se pojavlja vprasanje negotovosti, ali ji bo ta drugi moski vracal ljubezen. Ce ji jo ne bi, potem ni seksanje z mozem ne bi vec bil nepremostiv problem, temvec bi stisnila zobe. Vglavnem ce jo noce tisti, ki se ji bolj dopade ze leta, bo pa vstrajala pri tistemu s katerim noce bit, vendar je najbolj ugodno. In izgovor je seveda "razbijanje ustvarjene druzinice". Mogoce je pa bolj res, da enostavno ne zeli biti sama/ska, pa je pripravljena ziveti z nekom tudi ce ga ne ljubi. Takim zenskam nekateri pravijo sponzoruse. Ni pomembno da nekaj cuti do moskega, dovolj je, da ji nudi tisto kar hoce, dokler ne pride nekdo, ki lahko ponudi nekaj vec. Ce le ta ni zainteresiran, potem je prvi se vedno dovolj dober. Ma brezveze....

Zaljubljenost bo minila, kaj pa potem? ??
Naj ne pove...

odraste naj in prevzame svojo odgovornost do družine

najbrž ima preveč časa, da se ubada z neumnostmi. če ima otroka, je odločitev sprejela že takrat

_____________________________

iz malega zraste veliko

A si ti oz. tvoja prijateljica, tista, ki je par tednov nazaj pisala na ta forum post z naslovom: Zaljubljena v sodelavca?
Ker zgodba je praktično enaka. Moj odgovor pa tudi.

Kot da je to res tako zakomplicirano
Joj kdo se oglaša. Jaz, ki sem v situaciji da sem se zaljubila v drugega in to odkrito priznam - tukaj mi ni sram priznati da se mi je to zgodilo.
Ne upam se partnerju priznati - pa ne ker sem reva, bojim se njegovih izpadov(psihičnih, fizičnih). Zaljubljena pa nisem že od prej! Če bi bila že prej zaljubljena, se ne bi spustila v to sedanjo vezo, zato ne razumem ravno zaljubljenosti od prej in ustvarjanja družine, če bi že vnaprej vedela da to ni to  
Meni nihče ne more reči: naredi to pa to, odločila se bom sama.

Ja zaljubljenost sama po sebi mogoče res ni tako zakomplicirana Tassy ampak da cincaš ali zapustiti parnerja s katerim imaš otroka in razdreti družino in oditi z nekom v katerega si se zaljubila ....to pa ni tako enostavno, samo moje mnenje!!!!

V življenju je vedno potrebno sprejemati odločitve, ne pa čakati kaj ti bo življenje prineslo, ti si tisti ki upravljaš z njim. Zase vem, da ne morem biti s človekom do katerega nimam ljubezenskih čustev, obenem pa sem zaljubljena v drugega. Sem raje sama kot pa z nekom, ki ga ne ljubim. In še nepravično se mi zdi do njega, ker mu ne morem nuditi ljubezni, katero od mene pričakuje.
A se res tako bojite prevzeti odgovornost in narediti korak? Jaz sem ga naredila in lahko povem, da sem se prav odločila.

Način, kot si jaz interpretiram "zaljubljenost" morda ni pravi. Pa vendar mi bo ob tokratnem pisanju v oporo in izhodišče.
Torej...

 - Sem lahko zaljubljen v eno, vendar živim z drugo, ki mi ne pusti imeti še ene? Nemogoče. Pri priči bi odšel. Živeti stran od ljubljene osebe, tiste "edine" mi je nemogoče. Bi preveč trpel.

- Mi je lahko ženska izredno spolno privlačna in bi dal vse, da bi enkrat (ali večkrat) hopa-hopa? Možno. Samo bi bil pred ženo verjetno raje tiho. Kljub temu, da sem neizmerno zaljubljen v svojo ljubo ženo, priznam da nisem povsem neobčutljiv na čare drugih žensk. Še vedno vem, kaj je lepo in kaj grdo. In kaj je meni seksi in kaj mi ni.

... kaj sam naredim, da ne pride do tega, da bi se zaljubil ali pa, da bi s katero neposvečeno delil spolne radosti?
Nič. Izogibam se konfliktnim situacijam. Z nobeno nimam dolgih seans na samem ob pijači ali kje drugje ali kaj podobnega. Ni dolgih službenih zabav... Skratka ne pustim, da pride do kakšnih globjih stikov. Jih ne potrebujem. Pa še težko mi ni. To delam nekako podzavestno. In tako bo, dokler bom svojo ženo ljubil.

Če pa bom kdajkoli, bognedaj, popolnoma izgubil kontakt z mojo ženo, pa se bom verjetno ozrl naokrog. Jasno. Saj nisem samotar ali pa menih. Dokler me bo žena dopolnjevala in mi nudila telesne in duševne užitke druge nimajo šans! Zato, ker bi jo s tem prizadel.

Matr sem bil spet dolg. Kljub dolžini posta ga bom oddal. Pa ne zamert. Sem moral malo zafilozofirat :).
 Pa nekaj bi vprašal. Kako hudiča se  ZELO zaljubiš? Jaz sem, ali pa nisem. Zaljubljen namreč.

lp

Glej jaz ne bi nič govorila... Vanj je zaljubljena, ker ga ne pozna tako dobro kot svojega moža, ker ni nikoli živela z njim, se pogovarjala o življenju,... Ona je zaljubljena v njegovo "sliko", na pa vanj. Jaz ji priporočam, naj tega tipčka za nekaj časa pusti ob strani in se bolj posveti možu in družini.

LP

Haha, Misek .... "sponzoruše" .... ej, dobra ti je tale, res. Cel tvoj post.

Ljubezen, pravega nasveta glede ljubezni itak noben ne more dat, saj je ljubezen stvar, ki pride in gre, na njo ne moremo zavestno vplivati.

Zato se je treba opreti na znana dejstva:

1. Drugega ljubi že x let, torej je že x let nezvesta svojemu možu. Ne pogovarjamo se o srečni družini, kjer bi bilo dobro za otroka, da starša ostaneta skupaj, ker se ne ljubita.

Bi se dalo kako vplivati na ljubezen žene, se lahko ona pripravi do ljubezni do svojega moža? Mislim, da ne.

2. Pravijo, da ni dobro skakati iz zveze v zvezo. Zaradi tega in zaradi dolžnosti povedati resnico in ob predpogoju, da ni šans za obojestransko ljubezen moža in žene, bi morala žena stran od moža.

3. Ko bo stran, se bo lahko mirno posvetila razmišljanju o novi zvezi, neobremenjeno se bo lahko sestajala z novo simpatijo, spoznavala morebitenega novega partnerja in se z njim sredi ulice držala za roke.

Naloga: povejte katera beseda ne spada zraven:

Ljubezen, nežnost, zaupanje, seks, prijateljstvo, druženje, pripadnost, varanje.

Saj tako tudi jaz mislim!

Šele zdaj sem to videla. Vsakič ji je hudo, ko si njen mož zaželi seksa. Seksa z njim ali ne?

Če prijateljica misli, da se ljubezen lahko vrne, naj poskusi najprej to, če ne pa čimprej stran od ne/izpolnjevanja zakonskih dolžnosti. Ta miselnost je preživela. Že 150 let je v veljavi, da je treba ljubiti za uspešen zakon.

Tudi meni se je to zgodilo, pa  nisem reagirala. ugotovila pa sem, kot je že ena/en prej napisal, da sem se zaljubila v njegovo sliko, ne pa v osebnost, ki je tako ali tako nisem poznala.

Svojega moža ali partnerja pa le poznaš in on tebe.

mogoče pogreša pozornost partnerja (jaz sem) pa jo išče na napačni osebi?...

_____________________________

V našem kraljestvu domujeta princesa Eva in mali naslednik Žiga!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

kaj pa vem no
ko sem se jaz zaljubila v svojegaa moža sem svojega takratnega partnerja zapustila. Pa nisem niti vedela ali mi bo moj zdajšnji ljubezen vračal. Ni se mi zdelo fer ležati v isti postelji, niti v istem stanovanju. In sem šla. Ko pa sem šla pa je prišel do mene in se mi zaupal moj dragi možek

Ne moreš živeti srečno če veš da nekaj ne štima

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si