No mogoče me bo kdo obsojal ko bo prebral to mojo zgodbo. Toda jaz se moram nekje izpovedat,ker drugače me bo razneslo. Mojega zdajsnega partnerja sem spoznala pri mojih rosnih dvajset_ih. Takrat se počasi zaljubila vanj. Po petih letih najine veze so se prvič pojavile resne težave. Kajti pri njemu so se začele pojavljati psihične motnje-prisluhi-shizofrenija. Šel je na zdravljenje in stala sem mu ob strani in stvari so se s pomočjo tablet izboljšale. Čez dve leti potem se nama je rodila hčerkica. Bilo je spet nekaj časa vse ok. Potem pa ko je upustil zdravila se je drama ponovila zopet prisluhi,razne obtožbe do mene ki so bile seveda ne resnične,prišlo je tako daleč da je poskušal narediti samomor.Skočil je iz četrtega nadstropja in po čudežu preživel. Seveda je to pustilo posledice dolgo je bil po raznih bolnicah in tudi takrat se bila skozi ob njemu. Zaradi teh poškodb ki jih je doživel takrat težje hodi je 70 % invalid. Psihično stanje je zaradi tablet dokaj uredu. Ampak v njemu ni nobene prave volje. Za vse stvari sem popolnoma sama. In skozi vse to kar sem doživela z njim se je moja ljubezen do njega spremenila. Saj ga imam rada ampak bolj kot brata. Tudi spolnih odnosov nimava več zaradi njegovih zdravil. Da pa sem si življenje še bolj zakomplicirala sem nekaj časa nazaj spoznala nekoga in se res nehote zaljubila vanj. Trpim razneslo me bo ker ne vem kaj naj naredim ali naj zrtvujem svoje življenje za zdajšnjega partnerja ki pač ne mora skrbeti sam zase ali naj gledam nase in končno spet zazivim. Prosim pomagajte mi.

< Sporočilo je popravil Flavia RR -- 24.4.2016 18:51:19 >

Ne morem reci, da te razumem, ker nisem v taki situaciji. Ti pa verjamem,da ti je zelo tezko.

Ne vem kako bi odreagirala jaz, ampak ce me vprasas sedaj, bi najprej pocakala, da vidim ali je to zaljubljenost ali ljubezen. Med tema dvema pojmoma je ogromna razlika (vsaj zame).

Potem je naslednja stvar.. poznam primer, ko je slo ravno tako, da je ona bolj in bolj skrbela za njega, on pa tega ni cenil in vedno se vracal k svojim razvadam. Dokler ga ni postavila pred dejstvo, da kljub svojim tezavam ima ob sebi druzino, ki si zelijo njegovo ljubezen in spostovanje.. in seveda je jasno nakazala, da bo spakirala... takrat se je le za zbrihtal in se potrudil po svojih najboljsih moceh in sedaj so nerazdruzljivi. On se je ozdravil, oni so mu bili v oporo. Tako, da lahko svojemu predlagas malo optimizma, vec skupnega druzenja v naravi in doma ipd.

Naj ti polozim se na srce: ne zapusti tistega, ki ga ljubis, zaradi tistega, ki ti je vsec. Ce pa bos spoznala, da je ta drugi res pravi, potem pa prosim, da najprej razcistis s svojim partnerjem in se sele nato prepustis temu drugemu. Kljub vsemu (odkrito: tvoj partner ni sam kriv za zdravstvene tezave) mu ne privosci bolecine, ki pride s prevaro. Imela bos slabo vest, se slabse pa bo, ce si glede na njegovo stanje, kaj stori...

Upam, da sem ti vsaj malce pomagala in upam, da kmalu prideta skupaj do resitve.

Glej shizofrenija je huda zadeva in na žalost, boš s tem živela/trpela vse življenje. Nikoli ne boš vedela, kdaj bo spet izbruhnila v najhujši obliki.
Jaz osebno sem gledala eno osebo iz našega sorodstva, ki se je spopadala s tem in verjemi, ni se dobro končalo. Ne za njegovega sobolnika v sobi in na koncu tudi ne zanj.
Jaz osebno bi iz takega odnosa iz lastne varnosti, pa tudi varnosti otroka, šla čimprej. Ne glede na to, če bi bila zaljubljena v koga drugega ali ne.

Zaživi. Tudi on ne more bit dolgoročno srečen, če boš ti ves čas samo trpela ob njem. In otroku bo bolj pomagala srečna mama kot pa starša, ki sta kot brat in sestra...

V tega človeka se nisi zaljubila brezveze, to je tvoja psiha naredila, da te spravi iz te situacije, v kateri ti ni lepo. Včasih je to spodbuda, da uredita stvari s partnerjem, kadar se imata še rada (erotična ljubezen), včasih pa samo vabi ven iz zveze. Če bi imela svojega moža še rada kot moža, bi bila razdvojena med njima, ti pa si razdvojena med svojo srečo in žrtvovanjem... Mislim, da vseživljenjsko žrtvovanje ne prinese nič dobrega za nikogar. Kdaj pa kdaj se vsi žrtvujemo, ampak ves čas samo en - to ni ljubezen in ta v takih primerih gre...

Premisli, kaj čutiš do moža in kako vam je skupaj. Ni se ti treba takoj odločit, pusti si odprte možnosti. Lahko skupaj kaj počnete in če bo vse super, krasno, če pa ne bo, pa si prosim dovoli it iskat svojo srečo. Nikomur nisi dolžna bit nesrečna in nisi slaba, če se ne žrtvuješ.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Iskreno ti hvala za tako lep odgovor in tako vzpodbudne besede.Ob branju tvojih besed so se mi zarosile oči. To mi res daje moči,da vidim da sem pa mogoče na pravi poti da bom zares spet zaživela in bom končno spet srečna.

Imaš pravico bit srečna. In če nekdo rabi za svojo srečo popolno žrtvovanje druge osebe, ne bo zato na koncu res srečen. če se kdaj žrtvujemo za drugega iz ljubezni, ker nam je to fajn, potem to ni tista žrtev, ne čuti se tako in ni to celo življenje! Ti pa čutiš, da žrtvuješ celo sebe in izbiraš samo med svojo srečo in svojo žrtvijo. Tu ni kaj dosti za izbirat - izberi srečo! Tudi mali si zasluži srečno mamo!
Ja, tvoj partner je bogi, vendar imaš vseeno pravico bit srečna! Čeprav mu bo hudo. Ne more bit dolgoročno on srečen, če boš ti vedno bolj nesrečna...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/