Upam, da sem dala temo pod pravo rubriko...preletela sem nekaj odgovorov na teme o mladih mamicah, mamicah dijakinjah, študentkah...In v kar nekaj odgovorih sem zasledila "obsojanje" v smislu, "Kaj sta pa razmišljala, da sta si omislila otročka, če pa ima le eden od vaju službo..." ipd. Ena je celo opisala kako je na forumu Mlade mamice sam optimizem, nobenih skrbi, da drugi plačujejo za te mlade mamice...Zakaj tako "obsojanje"?? Sej ne rečem, nekatere (govorim na splošno) so neodgovorne, pa to niti najmanj niso samo mlade mamice...

Za takšnimi  sodbami je najlažje skrit sebe in svoje težave...v tem smislu, kako je ena smrklja flegmatična 'ah sej bo' vse ji je prinešeno kriti, mož dela, ona študira, za nič ji ni treba skrbeti, ker ima krasnega fanta/moža.....

Ona(tista, ki obsoja), pa je odgovorna, ima šolo, službo, otroka, pa za vseeeeeeeeeeeee jo tako skrbi, vzor vsem bodočim materam in generacijam desetletja vnaprej, ampak jo  mož zapostavlja in se je treba na nekom spucat

Huda

Nikdar vsi ne obsojajo, nekateri menimo, da s tem ni nič narobe. Če si veliko tega brala, si našla vse sorte, ne le obsojanje.
Razumeti pa moraš, da je lajf v resnici zelo težek že kar tako, brez finančnih in prostorskih težav, zato strogo razumski ljudje, ki pač gledajo skozi prizmo realnega in po zakonu povprečja najbolj verjetnega, ter poleg tega še skozi oči povprečnega slovenca, vidijo v zgodnji nosečnosti ob pomanjkanju sredstev in ostalega, kup težav. Tega v resnici niti ne moremo zanikati. Druga reč je, da večina ljudi nima enakih vrednot. Nekaterim v resnici ni tak "big dil", če se morajo malo stisnit v stanovanju s starimi starši, niti niso tolk občutljivi, če jim kdo kaj reče, poleg tega jim niti ni vrednota ali kupijo tri cunje zase in za otroka več ali manj, pa če jedo rajši malo bolj simpl hrano, kot da si kupujejo kar jim glih srce poželi. Če h temu dodamo še mladost, ki je polna energije, entuziazma in ki si otroka neizmerno želi, sama ne vidim nekih strahotnih problemov pri zgodnjih nosečnostih, kadar gre za odgovorne, ne-preveč-občutljive in zahtevne ljudi, ki so poleg tega še osebnostno precej zreli. A veš, nekateri vidijo težavo tudi v tem, da ni vse odvisno samo od enega partnerja i9n to je resnica. Lahko je en od para še tako zrel, če drugi ni, sta oba skup globoko tam, kjer sonce ne sije.
Skratka, če mene vprašaš, bom rekla svojim otrokom, naj imajo otroke takrat, ko sami mislijo, da je to ok zanje. potem je pa vseeno, kdaj to je, važno da se sami pri tem znajdejo in da jim je ok in fajn. Če je njihova vrednota udoben lajf, potem zihr ne bodo imeli otroka zgodaj, če pa so njihova vrednota bolj kot udobje  otroci, pa jih bom pri zgodnji nosečnosti zihr podprla.

ali na kratko: najprej pomedi(mo) pred svojim pragom

Mah pust take ljudi. Tisti, ki majo največ dreka pred svojim pragom, so itak najbol glasni in bi rihtal drugim živlejne. Če b se vsak s sabo ukvarju, bi za rihtanje in pametovajne zmankal časa za druge ljudi, k bi mel s svojim preveč dela.

Ljudje (vsaj večina) delujemo po prepričanju, da je naša življenjska filozofija edina pravilna in menimo, da bi morali tudi drugi delovati in živeti na isti način. Malokdo pomisli, da naš slog življenja ni za vse in tudi ne osrečuje vseh.

Meni leta, stopnja izobrazbe in finančno stanje niso pokazatelj tega, kdo je/bo odgovoren starš. Tako kot geni sami po sebi ne naredijo starša.

zato ker so ti ljudje najbolj srečni če lahko opravljajo druge, da se govori... S tem si čistijo dušo, jih je treba razumet

Ne se sekirat, skozi eno uho not, skozi drugo ven.

Drugače pa sem jaz ponosna 21 letna nosečka, ki si je s svojim partnerjem tega otroka srčno želela in se za njega tudi trudila. Z otroci pa imam več izkušenj kot marsikatera druga 30 letna ženska, ki pričakuje prvega otroka in sem ženska, ki se z drugimi ne obremenjuje, takole.

Vsak misli, da je najboljše tisto, kar dela sam - to je edino pravilno in edino sprejemljivo zanj. Enostaven odgovor.

Drugače pa se kar pod Gino podpišem.

Sej verjamem, da so nekateri ljudje neodgovorni in življenje jemljejo preveč zlahka. Sama si želim sedaj pri 25-tih letih otročka, čeprav še končujem faks (absolvent). Res je, da imava s partnerjem rešen stanovanjski problem (imava svojo hišo), oba delava (jaz zaenkrat preko šs) ampak si dete noro želiva. Se vam zdi, da sem neodgovorna, ker nimam še vse poštimano?? 

Meni je moj ginekolog rekel, ko sem prišla na prvi pregled, da sem videla takrat svojo še pikico: "A 26 let ste stari? Ja sej to je pa skrajni čas za imeti prvega otroka!" Pa sem mislila, da sem "mlada" . No pod slovenskim povprečjem glede starosti matere, ki imajo prvega otroka pa vsekakor sem .

Ljudje, k iso neodgovorni, bodo po večini to pri 20.-ih in še naprej vse življenje, tudi pri 40.-ih. To nima veze s starostjo, bolj z nesposobnostjo učenja na lastnih napakah.

Si na istem, kot sva bila midva, ko sva dobila prvega otročka, le da sem sama ravno diplomirala. Vedno se bo našel kdo, ki bo videl zadeve drugače kot ti in te bo imel za neodgovorno. Spet drugim pa se bo zdelo, da bi morala imeti otroka že zdavnaj. Vsak sklepa po sebi. V končni fazi je najbolj pomembno, da slediš sebi, svoji željam in ne temu, kar si drugi misijo, saj svoje življenje živiš ti, ne drugi.

Mene je imelo kar precej ljudi za neskončno neodgovorno, ko sem drugič nenačrtovano zanosila ravno, ko sva z možem odpirala svojo firmo. Oba brez prihodkov, samo s prihranki, velika večina je šla v firmo, jaz pa noseča. Ampak mi ni prišlo niti na misel, da bi šla delat splav, čeprav sem tudi to slišala od ene znanke, da bi bila najboljša varianta. No, obrnilo se je tako, da sva zelo veliko delala, firma je zalufala, imava dve čudoviti punčki, eni so iskreno veseli, drugi pa spet fovš. Nikoli niso vsi zadovoljni, taka je narava ljudi. Ampak me ne briga, moje življenje je moje in sledim svojim željam.
Če si torej želiš otročka, go for it.

Vecinoma je res tako.

Se skoraj z vsem napisanim strinjam.

Pa še to: ponavadi obsojajo tiste, ki so nevoščljive mladim mamicam (v vseh pogledih).... in potem pa še tiste "znane" izjave, da si one pri svojih 20- letih niso predstavljale, da bi bile mamice in da je to prehitro, bla bla.
Seveda, če nisi mela pošlihtano v glavi, pa nobenga pametnega dedca, ki bi hotu otroka s tabo met. Mogoče je tu malo surovo napisano, ampak tamlade že vedo, kaj mislim .

Isabella- je pa tako, da kritizirale so in bodo še naprej.

veste kaj pa vam jaz povem.....

noseča sem 24 tednov, delam polno, za nedoločen čas in zaključila sem  2 letnik višje šole......:)))
vse mi nekak še gre in upam , da bo naprej tako......vsi pač nismo popolni in si nismo mogli prej vsega financirat....
ko pa gledam eno mojo prjatlco...on dela, ona je doma, zdajle imata dojenčka, in se ji sploh ne sanja da bi še vsaj dve leti delat...dobi okoli 400 eurov vseh socialnih in nevemkakšnih pomoči, in je denarno na skoraj istem kot jaz konec meseca, ki hodim v službo in si plačujem šolo itd.....
tako, da jaz jih ne obsojam....nasprotno, ona bo lahko doma...in skrbela sama za dojenčka, medtem, ko bom jz po 9 mescih mojga morala dati v jaslice.....
kdo je zdaj tu na boljšem....

Pogosto sem dobila občutek, da se v takih temah zagovarja "najprej štalca, pol pa kravca" (v mislih nimam nobene posebne teme na RR). Oziroma naj se najprej naredi izobrazba, najde dobra služba, reši stanovanjski problem. Če razmišljam čisto racionalno, imajo prav, saj se pogosto zgodi, da je potem družina na robu preživetja, ker mama ne more dobit službe, oče ima pa slabo. Ali pa razne težave, povezane z življenjem v skupnem gospodinjstvu.
Druga stvar je zrelost - jaz npr. pri dvajsetih še nisem mogla oceniti, da je moj fant tisti, s katerim bom preživela preostanek življenja, kljub temu, da sva bila skupaj 2 leti. Verjamem, da ženska pri 35 lažje upošteva še druge dejavnike, ki so pomembni za skupno življenje, ne le zaljubljenost, in lahko to ve že po enem letu. Res pa je, da ti tudi ta leta ne dajejo garancije, da je odločitev v resnici prava.

Jaz sicer spadam med še kar mlade mamice (pri 24 letih sem imela prvega otroka). Skupaj sva bila 6 let, stanovanje sva začela urejat pri mojih starših takrat, ko sva se odločila za otroka in ker sem takoj zanosila, sva ga tudi uredila le za silo, preden je prišel otrok. Šole nisem imela končane, manjkalo mi je nekaj izpitov, tudi službe ne, delala sem v domači firmi, plačano bolj po trenutnih sposobnostih (enkrat je bilo, drugič ne). Ko zdaj pomislim na tiste čase in na zgoraj omenjene racionalne pogoje, mi NI ČISTO NIČ ŽAL in bi naredila še enkrat enako.

Meni se zdi veliko več dejavnikov pomembnih za zadovoljno življenje, ne le to, kar si ti opisala. Včasih zna biti redna služba kar eden pomebnejših, ki močno vplivajo na življenje.
Je pa res lepo, če je lahko mama z otrokom vsaj do dopolnjenega 1. leta starosti, pa še takrat jih je težko pustiti drugim...

Na jaz sem pa ena bolj racionalnih, ki pač trdi da želja niti približno ni dovolj.
Leta me niti malo ne motijo, pač ljudje smo si različni. Motijo me pa jamrajoče ženkice, ki se stiskajo v sobici pri zmaju tašči, ki imajo tečnega dedca ki cele dneve dela, in so reve najbolj boge na svetu. Če se ne zastopiš s starši in taščo pač ne greš živet k njim a ne, potem pa še otroka v to spravit. Če nimaš niti za elektriko pa kruh tudi ne greš namerno spravit v to bedo otroka. Če imaš dedca ki te v stene meče pa z kravo obklada tudi nimaš otroka z njim. Če si doma, brez prihodkov, stroški pa pač obstajajo in dedc cele dneve dela da lahko živite tud ne jamraj. V bistvu so leta še najmanj. Kolikor drugih meni osebno nerazumljivih kle gor prebereš.....pa ne od mladih punc.....
Pa ne vem če jih glih obsojam, jih pa resnično ne razumem. Niti nimam želje da bi jih....


< Sporočilo je popravil water lily -- 29.7.2009 11:53:29 >

No, to se pa strinjam tudi jaz!!!

Pa se pol take družine po Iskrici Nedeljskega vlačijo, kako so ubogi, ker nimajo za burek, doma pa 5 otrok, oba brezposelna, v hiši zamaka, nimajo centralne niti kopalnice... Otroci niso morja še nikol vidli, pa dejmo dobri Slovenčki nakazat dnar na ta in ta TRR, da bojo lahk šli v Savudrijo za en teden! Haloooo? To pa mene razpizdi!! In to res nima veze z mladostjo niti nič! A otroci se sami nardijo al kaj? Se gremo po principu naravne kontracepcije: koliko bo bog dal, ker so tabletke in kondom "greh"????

Mej otroke takrat, ko si jih lahko privoščiš in tudi toliko jih imej, kot jih lahko vzdržuješ, ne pa da bomo mi, ki cele dneve trdo služimo kruh, podpirali take, ki se uboge delajo! Razumem, da v vsaki družini lahk pride do brezposelnosti, sploh v teh časih recesije in smo vsi lahk hitro v krizi... Ampak to so nepredvidljiva stanja in tle pač ne mormo nič... Ampak, če pa veš, da si brez ficka, pa greš otroke delat... to se mi zdi pa skrajno neodgovorno! Pa leta gor al pa dol! Al pa da še od bogih staršev in tašč pričakuješ miloščino! Oni so dost za sebe delal cel lajf, ne bodo zdej še za neodgovorne otroke do konc življenja menda!

Jaz se pa s tabo zelo strinjam. Želja je eno, realnost pa drugo. Kako leto se še da pregurat v sobici pa brez rednega dohodka, potem pa se je treba na noge postavit. Pa če je to pri 20 ali  30 ali pa 4o-ih. Če se ti vmes ne zmeša in so potem krivi vsi okoli tebe...