ne utegneš pospravt po kuhinji in zlikati cunj?
To je danes izjavila moja zlata mama, ko sem ji rekla,da sem utrujena in da grem s tamamlo ven in ne pospravljat po svoji  kuhinji, kot je ona predlagala.
Da me pač ne briga, kakšna je kuhinja, saj moram ven. Sva se pošteno usekali, seveda sem zopet vsega kriva jaz, ki nisem sposobna imeti otrok, hoditi v službo in imeti tipi topi pospravljeno.
Seveda sem čist znorela, da to se nje nič ne tiče, zakaj sem jaz poročena ...

Že tako sem skozi notri, ponoči ne spimo (2 celi noči v mesecu sept.)
Mi je šlo na jok, jezna sem pa kot ris.

(Aaja, upam,da se čez mesec selimo)

Jaz sem dala nekajkrat oba otroka mami-ćez vikend.(drugače ju čuva po nekaj ur ali večerov ,vendar občasno). Od takrat dalje moja mama naenkrat razume, da imam neposrpavljeno, da se mi kaj ne da, da se poleg otrokov raje na ležalnik vležem, kakor pa samo vrt plejem.... Je namreč razlika, kadar jih je vzela za nekaj ur, in si je vse v naprej pripravila, pospravila in skuhala..., će pa imaš, kakor jaz dva otroka, pa to delaš vsak dan, pa ne moreš narediti nič v naprej, ker se vsak dan delo in obveznosti vračajo
Ljudje pač pozabljamo, kako je bilo pred 20, 30 leti. Najbrž bom tudi jaz.
Zato ti priporočam, da tudi ti mami otročka pustiš za vsaj dva dneva, pa bo viedela, zakaj si poročena, imaš otroke.....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ja, kaj naj ti rečem....
Jaz bi ji rekla nekaj takega:
Ja, mami, res ne vem, zakaj sem poročena. In res mi ni jasno, kako me lahko sploh kdo prenaša. Res sem nesposobna in res sem neredna. Obup. Resnično si ne zaslužim nobene ljubezni. Ne vem zakaj mi ne uspe, da od utrujenosti ne crknem, ampak imaš prav, moram se še malo bolj potrudit. Le kako to, da se me sploh kdo upa na cesti pogledat. In res ne vem, kako to, da se mož še ni odselil, ko nima dovolj dobre služabnice za ženo. Pa pomisli še nekaj, otrok si ga drzne ponoči zbudit. Joj, joj, najboljše, da se kar obesim. Pa najboljše, da se me odpoveš še ti. Mene je sram, ker sem tvoja hči. Dobro da si vsaj ti tako prijazna do mene, da me vedno spodbujaš in bodriš. Res ne vem, kaj bi brez tebe. V veliko oporo si mi, vedno mi pomagaš, razumeš in vedno dviguješ mojo samopodobo. Rada te imam, mami.
In bi ji dala enega lupčka, pa še objela bi jo.
Mogoče bi ji prišlo do možganov. Če pa ne, pa tudi nič hudega. Ji pač možgani ne funkcionirajo, ne moreš pomagat.

Bravo Gina!
Dobro si napisala.

Luba duše, ne se sekirat za kaj takega. Hja, predivdevam da skup živite. Zato pa jaz pravim, da so mladi za skup. Men b se zmešal, če bi se me mami non stop za kiklco držala, visela pri nama doma, pa mi po možnost še pamet solila.Nobena stvar, ki bi mi jo naredila ne bi odtehtala tega, da je tako lepo, da smo sami, samo naša družinica, lepo skupaj, obiski...no sej veš kako pravijo"svakog gosta pola sati dosta"Pa nej bo to "zlata"mamica, pa taščica, pa tko naprej...
Men tut slučajno ne bi upala nobena to rečt, ker bi ji po hitrem postopku dala metlo in cunjo v roko, sama pa bi se obrnila in šla ven. Najprej sta moja dva sončka. Pol kuža.Pol pa dolg časa nič.Pol pa šele pospravljanje. Itak še nobenkrat se ni samo od sebe pospavilo, in mi živimo tu, tko da...Res škoda živcev za kaj takega.
Ko bom stara bom pa pospravljala( če verjameš!)Do takrat bomo pa užival,pa čist en mal pospravljal.

Evo eno zate! Pa držmo fige da bo mesec hitro naokoli!

Anonimna, nikar se ne sekiraj za brezzveze! Jaz bi mami zabrusila kaj šaljivega nazaj: Ja mami sem pač tvoja hči, al pa: sem mislila, da mi boš ti vse pospravla, ko tko rada to delaš! Pa bi blo konc debate!

_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Joj, kako so mame obupne včasih...res ne razumejo, da se danes živi drugačen tempo življenja, kot se je pred 30 leti... Mene je moja mati včeraj prov luštno "napsihirala", ko smo šli na potep s tamalo in valjda, da jo pustim naj leta naokol ... kaj pa ?!
In ona meni: "Joj, kakšna si ti, kje jo pustiš da hodu, kaj pa če pade....lalalalalalala ???"
( vmes še 13 x zavpije Zari naj pazi, da ne bo padla )
Jst pa samo: "Na socialno me prjavi!" 
Pa je bil mir. ( verjetno samo do jutri )


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Imam srečo, da moja mami nikol ne komentira, kakšno imamo. Je pa res, da imamo načeloma še kar pospravljeno in ponavadi tudi bolj kot ona. V bistvu sploh ne gre za to, je pač tip, ki svojim otrokom ne pametuje po nepotrebnem. Joj, jo mam rada


_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Moja mama je totalen Franc Glanc, pa mi vedno, ko malo pokomentiram nered pri nas doma, reče, da se naj ne sekiram. Da imam majhnega otroka in da je to normalno. Resnično ne razumem, kje se vzamejo mame, ki jim je glavni štos zatirati potomce...

Omislite si enkrat tedensko snažilko, je boljša zadeva kot kaka tečna mama. Lepo pospravi in ne pametuje.

Anonimna!

Edino, kar je pomembno, si ti, tvoj otrok in mož. Ne bo prvič in ne zadnjič, ko ne bo pospravljeno.

Če jo pa kaj moti, ti pa lahko pomaga, ne pa, da samo komentira. To ji reci.

Lažje je samo opzarjat na napake, kot pa kaj pomagat. Tudi za likanje potrebuješ kar nekaj časa. V tem istem času lahko otroku nudiš marsikaj, kar z likanjem ne moreš.

Tudi jaz upam, da se boste selili. Pri nas bi bilo isto. Pa se sedaj, ko ne živimo skupaj, kar razumemo. To tako je, na žalost so ene mame usekane na čistočo.

Aja, no, pa saj s tem ni nič narobe, dokler se ne vtikajo v naša življenja, ko jih za to ne prosimo.

Hja, kasneje prideš do idej kako bi lahko odgovorila, v tistem trenutku pa ne. Se enkrat spomnim, ko me je nekaj gnjavila za brezveze(pred leti), da sem ji rekla, hja kaj čem, vzorec se ponavlja, tako sem bila pač vzgojena..OPA...sem že bila obuta in šla tudi skozi vrata v roku 1 minute. No pa je bil mir...

Moja mama je čisto nasprotje tvoje. Ona bi mi v lepem vremenu rekla, če sem nora da pospravljam stanovanje, da to lahko zvečer ko otrok spi, čez dan naj pa sam ven letimo, dokler je še kaj sončka.

Ma pust jo pr mer. Pr nas je fantova mama mal mahnjena na čistočo, sam je hit dojela, da smo mi mahnjeni na izlete in potepanja in čeprav ji ne gre čist v glavo, da pustimo cel stanvanje v totalnem kaosu in letimo na izlet je dojela da je bol da je tih, k drgač je itak nazaj slišala sam.... sej nisem nora da bi doma pucala ko je pa tak lep sonček, pa da umazana posoda lahko počaka, sonček pa pač ne.    Ma dons sem lena k ****s, bom že jutr pospravla če bom mela čas....


Ja smo jo utišal ni kaj. Sekirala se pa nisem niti za pol minute. Zakaj pa, se je bolj ona k je vedla da je vse razmetan, pa jo je tišal k je hotla pospravt, pa je vedla da bo takoj hudič pr hiš če se sam dotakne enga umazanga krožnika.

Včasih je to ljubosumje- ker ni ona imela mogoče nekoč kljub vsemu vsega tako porihtanega kot ti sedaj.... Nikoli neveš. Ampak saj sploh ni važno- skoz eno uho not, čez drugo ven....

_____________________________

Irgendwie, irgendwann, irgendwo...

Timon ti si moj sonček!!!