kot pes in mačka.
Bom napisala primer.
Greva v trgovino kupit za oblečt; tega ne maram, onega ne maram, ne ljubi s emi it pomerit....ne rabim.
Me kliče v službo, ka0jnaj obleče, ker gre k sošolcu na RD in bi rada oblekla kapri hlače;  ene hlače so zaflekane, druge niso oprane (pa tudi tiste zaflekane, tretje ne najde, več jih nima. Jaz seveda z glavo v službi se niti nisem mogla spomnit, koliko hlač ima in ji rečem, naj pogleda še za kratke hlače, saj je itak vroče. Njen odgovor je seveda, da v kratkih ne gre. Me kliče še enkrat in ji rečem, da me ne briga, ker je imela že velikokrat možnost, da ji kaj kupim, pa noče in da se naj v tem primeru znajde sama. Začne vpiti, jaz znervirana na spomine, koliko truda je šlo za nakup cunj pa sva prišli domov brez, vpijem nazaj. Ena od naju prekine.
Vam je kaj znano? Kako v teh situacijah ravnate ve?

Sicer osebno nimam izkušenj s tem, vendar vem, kako ti je. Če imaš kako mlajšo znanko ali sorodnico, jo prosi, če bi šla z njo v šoping, da si pač punca izbere tisto, kar ji je všeč. Mene je za to tudi prosila prijateljica, ker je s hčerjo imela enake težave (ni hotela nobene stvari, ko sta šli kam nakupovat, potem pa so doma bili sami problemi). No, sedaj sem najstnico peljala v šoping jaz in si je punca nabrala stvari in celo poslušala moje mnenje. Še več - na koncu je celo pohvalila moj okus (kljub letom ).

Joj, decembrka, ti imas pa prav povsod probleme .

Naredi tako kot ti predlaga Raho, se mi zdi kul ideja :).

Raho, sanjski poklic zate-modna šoping spremljevalka za najstnice :). Do pubertete svoje bejbe bos taman profesionalka z izkusnjami .

decemberka to me še čaka zato ne bom pametovala me pa že sedaj skrbi.Kje pa je ati.Mislim da pri takih stvareh tudi pomaga moški glas

< Sporočilo je popravil TRIŠ -- 9.8.2009 19:30:06 >

Po tvoje jamram
po svoje iščem nasvete oz. dam drugim vedet, da sem tudi jaz včasih v ne veselem položaju
ampak vsaj nisem kot ti, ki svoj nos utakne povsod tam, kjer odprem temo in komentira
in pljuva po mojih vprašanjih in odgovorih.
Očitno uživaš v tem, ko drugi izpostavimo probleme oz, vprašanja ali pa si nam celo fouš, ker očitno nimaš kaj počet - ne v službi ne doma. Očitno mora biti tvoje življenje grozno dolgočasno.
Nikjer pa nisem zasledila na RR, da bi pisalo, ne sprašuj in ne jamraj, ne komentiraj.
In ja, bom,  odpirala bom teme, postavljala vprašanja, dajala odgovore.....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ati ni slaba zamisel, enkrat je že bil z njo v nakupu in uspešno, očitno ga bom morala kar njega drugič poslati.
Če bi pa prosila kolegice, pa hči ne bi hotela iti z njo, ker ji bi bilo preveč nerodno. Ni pa slaba ideja, mogoče jo uspem še prepričati.

Metulj333, in kako se z mamo razumeta zdaj?

Decemberka, zakaj pa ji ne daš neko vsoto denarja( pač toliko kot si namenila za to) in si naj gre kupit sama, v družbi prijateljice? Jaz nisem nikoli hotela it v šoping skupaj z mamo, ker pač ne greva skupaj..še zdaj ne

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Se mi zdi še premajhna, da bi kupovala sama s prijateljico (12 let), edino če bi ju zapeljala, sama pa počakala nekje blizu.
Tudi to bom premislila, hvala za nasvet.

Drugače sem pa danes v šopingu kupila 3/4 hlače, številko sem vedela. Prodajalko sem vprašala, kako lahko zamenjam in unovčim v primeru, da tega ne bo marala. Pa dajo dobropis brez določenega roka, kdaj ga lahko zapravim. Prinesem hlače domov vpije, da jih ne mara. Oba z možem ji rečeva, da naj jih vsaj proba. Po pregovarjanju jih je. Začne stokati in jamrati, da ji niso všeč.  Nekaj časa jo pregovarjava, da so zdaj take moderne (ker so res), pol pa rečeva, obupava, saj res, čist so gnile (to besedo sva pobrala od nje), naj jih da kar dol, da jih bom raje nazaj nesla. Pa pravi, da gre gledat, katera mikica ji bo kaj pasala zraven. To se pravi, da jih bo obdržala.
Tolk sva se nasmejala, da se ne da povedat.
Je pa mož rekel, da bo šel on z njo, ko bo treba tako, kot je šel njegov oče z njim. Šel je z njim v trgovino, ukazal , da tam bodo kupili to in to, naj si zbere in pika. Seveda na strog način.
i nam dolgčas, kaj, kot da se mali cukri prelevijo v pošasti


< Sporočilo je popravil decembrka -- 9.8.2009 21:53:27 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hvala. Najbrž bom še kdaj kakšno zgodbo napisala na RR. Še bolj pa da kar dnevnik pišem, po puberteti pa obe s hčero  prebereva.
Pa žal mi je za tvojo mamo, da je ni več.


< Sporočilo je popravil decembrka -- 9.8.2009 22:31:04 >

Ja, pri nas bi bilo do treh pikic lahko enako, s tem da v trgovine hodit sploh noče naš mulc, mulka pa nikdar nima cunj opranih, zlikanih, ali jih sploh kao nima. Ko začne vpiti, ji rečem da mi je žal, ampak da ji ne morem pomagat, ker mi ni niti povedala, da česa nima, niti ni hotela z mano, ko sem jo spraševala  če gre v štacuno, niti ni rekla, da rabi kakšno coto za danes, torej naj vpraša še najboljšo frendico, če ima kaj za posodit, če bo umrla od sramu če bo imela obstoječe cunje, ali pa naj si jih zlika..., pa cmok in čao. Odložim mobi brez razburjanja. Če se to dogaja doma, se pa obrnem in grem. Saj veš, z mulci debatirat je mision imposibile. njihov cilj je znervirat te, da boš še ti trpel, kot trpijo isti hip oni. Saj ne gre za hlače, ki bi jih ti morala pirčarat. Sfrustrirani so, ker ne gre vse po planih, ampak to je življenjsko, kaj češ. Brez smisla razpravljat z njimi, ker pomagat ne moreš, če parlamentiraš in jim dokazuješ kaj vem kaj. Izogni se kreganju, pa se obrni in pojdi.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Aja, jaz vzamem našo mulko in njeno prijateljico, pa gremo v trgovino, kjer pomerjata do onemoglosti. Izbereta si sami. Tudi trgovino izbereta sami. Meni se ne zdi tako zgodaj, ampak čisto normalno. Da bi jaz kaj kupila zanjo sama ne pride v poštev. Mogoče za mulca kdaj, pa še to mu mms pošljem, da pove, če bo nosil kaj takega.

Decemberka, jaz sem sama šla v trgovino v 1. letniku srednje šole - 14 let, ampak dandanes je vse prej. Naredi tako kot pravi Gina - vzemi njo, njeno frendico in jih pelji, pol pa pojdi na kavo, oni2 pa naj v miru kupujeta

Saj bo, boš videla. Če ne prej, pri 20-tih se vse umiri


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Decemberka naša šjora jih bo tudi konc oktobra 12 in sem na začetku mislila, da opisuješ njo !
Če greve midve po nakupih se vse ustavi že pri njenih vztrajanjih da HOČE imet firmo....pa naj jo ima ampak s svojo žepnino, ker jaz ji ne bom kupila copate za 45€ sam zato ker so Adidas, ko ji bodo čez 2-3mesca premajhni, ker ji noge res hitro rastejo...in ker fake..kot ona pravi ne bo nosila, pa največkrat ostane brez vsega.
No ko pa gre s tatkom pa seveda kupita in dobita vse, ker tata pa vedno kupi tisto kar ona želi, ker važno je da bo nosila.
...je pa kljub nabasani omari vedno boga ona, ker nima nič za oblečt ..pa jo kar preslišim, ker s prerekanjem in dokazovanjem res nisem in ne pridem nikamor, ker kot sem že enkrat na eni drugi temi napisala: včasih je že zjutro tok pametna, kot da bi za zajtrk že pojedla vso pamet sveta

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

Mislim, da je najboljša rešitev določena vsota denarja in naj si sama izbere in kupi, kar hoče. Jaz sem bila ista. Nič od tega, kar je bilo moji mami všeč, meni ni bilo. Navsezadnje je obupala in mi dala denar in sem šla sama v nabavo. Kupila sem si (to mi je edino ostalo v spominu) potiskane hlače, ki so bile takrat 20 let ful moderne, take jeans varianta z nekimi rožami - kot bi pogledal tiste stare stare jogije, čisto enake so bile. Seveda je fotr znorel, da kaj se gre (mami), da mi je to dovolila kupit, ampak so bile edine hlače, ki sem jih nosila. S tem, da mi jih je ona kupila že prej kar nekaj, pa nobenih nisem marala. Te so bile edine, ki sem jih zgulila do konca.

Če je ne spustiš same v šoping, jo pelji, pa če hoče vzeti s sabo kakšno prijateljico, v tisto trgovino oz. v trgovski center, kamor bo pač hotela iti. Potem ji daj določen vsoto denarja, za katero si ji pripravljena kupit oblačila in naj to zapravi. Pa če si bo kupila 1 hlače in 1 majico ali pa samo 1 majico ali samo 1 hlače. Povej ji, da ima ta denar za vse obleke, ki jih trenutno potrebuje. Da ne bo recimo vse zapravila za 1 hlače, potem ti bo pa težila, da rabi še majico, pulover ali karkoli že. To je to in konec. Ker s tem, da bo šel ati z njo v trgovino in ji povedal, kaj naj kupi, ne vem, če boste kaj dosti uspešni. Ker mislim, da namen šopinga, da se cunja potem nosi, ne da leži v omari.


_____________________________

V meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno to kozo lahko utišam samo s piškoti.

Se še spomnite, kako je bilo ko smo mi (tastari) bi otroci? Nas je kdo vozil v nakupovalne centre in nas prosil, da si kaj izberemo? Ja, to bo. Kar je mama kupila, to se je nosilo. In njen okus, nasproti mojemu je čist kontra.

Kaj pa če jo pelješ v trgovino (nak. center), ji daš določeno vsoto denarja, za katero veš, da bo našla nekaj, se počiš na kavico in ji daš pol ure, da si kupi hlače? Jaz zase vem, da me ful moti, če je kdo zraven, ko izbiram, če mi kdo vsiljuje kaj mi paše...Četudi je šla kdaj mama z mano, sem vedno čutila nek pritisk, da pa zdaj moram to in to...

Tudi pri naših dveh puncah je nakupovanje oblačil prava nočna mora

Pri zdnjih nakupih, sva ju peljala z  v nakupovalni center (oziroma po večih po Ljubljani, da ne bo pomote ) - midva sva šla v miru na kavico, onidve v trgovino in sta si ogledali stvari, če ni bilo nič sta šli naprej, če pa je bilo kaj vredno nakupa, pa je ena prišla po naju, da sva šla pogledat (ceno mislim ) in če je bilo sprejemljivo, smo kupili in šli tako naprej... Ja, dan je ponavadi takrat doooollllgggg....
Drugače pa taveliki (15 let) damo tudi že določeno vsoto € in gre potem sama s prijateljicami po trgovinah, tamala (12 let) pa še ni šla sam...

_____________________________

------------------------------------
Če sončka ni, sonček bodi ti!
------------------------------------

Bravo decembrka,zato pa je ta forum,da če smo v kakšni dilemi prosimo za pomoč in nasvete.

podpiram decemberko-komu pa ni všeč pa naj ne bere in naj nima komentatjev.
popolnoma enako dogajanje, kot da bi sama pisala vse te vrstice in prispevke .A so otroci podobni v nekem obdobju-puberteti. Pri nas je največji problem z nakupi pri hčeri(15) vendar ji takoj dam vedet ,da se naj ne zafrkava ,ker bo šla domav brez vsega,pa se to kar veliko krat zgodi in potem traja ,da mamico spravi spet v trgovine .Sin pa nima težav, ker mu je vseeno kaj obleče samo da je rdeča,modra in črna barva .Mislim, da še rabi kako leto dve, da bo začel komplicirat. Drugače pa, ja imamo kar vsi težave  .
Pa spet ponovno poudarjam -težavice,ker smo srečni, da so zdravi!!!

Meni se zdi najboljši predlog tale s kolegico. Jaz imam dve najstnici, 13 in 14, pa skupaj nakupujeta, včasih še s kako kolegico in super laufa! Me celo s sabo vzameta kdaj, ali pa pokličeta vsaj takrat, ko je treba plačat . Preverjam pa vedno, kaj sta si kupili. Nekatere v njunih letih, celo nekatere sošolke, so oblečene kot p****, kar se mi zdi totalno nesprejemljivo.

Pa še celo z mano gresta kdaj v shopping, kot svetovalki, uau... se imamo super, mi izbirata cunje, nosita v garderobo in prav dobro jima gre! No, verjetno uživam bolj jaz kot oni dve, čeprav jima muka tudi ni, ker sem tudi jaz bolj mladostna in jima je moj stil všeč. Včasih si tudi kaj sposodita ali pa dobita, ko jaz ne nosim več, tako da imata pri vsem skupaj tudi svoj interes . 

Izpadov pa ne toleriram! Obveznost imata, da skrbita za svoje stvari, jih pripravita kadar so umazane, ker se s tem, da imata umazano, jaz ne mislim obremenjevati. Operem kar je pripravljeno, ostalega ne. Kar pa rabita, res tudi dobita. Odgovornost za svoje stvari probavam čimbolj preusmeriti nanju.

Vloga očeta je pa vsekakor velika. Kadar je potrebno, stopi vmes in zadeve razčisti. Velikokrat v mojo, včasih pa tudi v njuno korist.

Vsekakor pa je preizkušanje meja in probavanje vsakdanja praksa, težave so in vedno bodo, ampak kot je zapisala Jožica Č. - najpomembneje je, da smo zdravi in se imamo radi!

_____________________________

Živa, 12.1.1995
Duna, 12.6.1996
Taras, 20.8.2009 (54cm, 3.980g)
1. mesec: 61cm, 4.945g
2. mesec: 66cm, 5.415g
3. mesec: 67cm, 6.245g
6. mesec: 76cm, 8.060g