Očitno je tistemu otrok šport vsaj pol, če že ne cel svet. Pač, otroka kaznuješ tam, kjer veš, da "boli" in da si bo zapomnil. Pri nas se je zadnje tedne razpaslo bevskanje in neskooooooooončno pregovarjanje za vsako stvar. PA fuj in bljak ob vsaki hrani, ki se postavi predenj. Včeraj je bil po 3-eh opozorilih brez kosila s pojasnilom, da bo zdaj tako vsakič, ko bo imel za godrnjat nad tem, kar ima na krožniku. Ker to še ni bilo dovolj in je smrkelj še jezikal naprej in nazaj, je ujel popoldanski "hausarest" in ni smel s prijateljčkom na kopanje, ker se je zadiral na atija. Tuljenja in pretakanja krokodiljih solz za izvoz! Za nameček pa je moral popoldan prebit še brez TV-ja in računalnika. To je bilo sicer ultra naporno za naju, ker sva imela povsem druge plane, pa na koncu je bilo pač tako. Mule je skuhal toliko, da je bo za ves teden dost, na koncu sva pa naredila analizo dneva in je dojel, da se bo le moral drugače obnašat, če bo hotel imet svoj "dolce vita". Danes je bil kot jagnje! Res, da še nima 5 let, ampak če bo šlo tako naprej, me bo pri 7-ih ven nesel, tega pa ne mislim dopustit!
Ne vidim nič pregrešnega, če komu ukinejo šport (ali pa pevske vaje, balet, kvačkanje...), če je nanj pač močno navezan in mu X predhodnih opozoril ne zaleže. Če gre še za večjega otroka, tam 9, 10 let, ki bi že moral poznat svoje dolžnosti ne da mu jih vsak dan recitiraš, še toliko bolj. Čeprav jaz sem bolj zato, da je kazen povezana s prestopkom, ne pa čist nekaj tretjega. Vendar če gre za generalne, večkratne prestopke, je tudi kazen lahko povsem generalna - zakaj pa ne?