Pozdrav vsem skupaj!

Problem pa se glasi takole:
Z možem sva karseda disciplinirana glede vzgoje, pravil itd pri najinem sinu. Določene stvari mu enostavno ne dovolim, ker niso za njega in pika! Na srečo imava oba konjske živce in sva vztrajna bolj kot sine!(vsaj še zaenkat). Načeloma je zelo priden otrok, veliko se sam zamoti, saj nismo nikoli po nepotrebnem skakali okoli njega, ga prenašali itd. problem nastane ko pride babi, takrat postane drug otrok in to zato, ker mu vse dovoli, v trenutku mu padejo vse igrače iz rok, hoče samo v naročje ali pa ji da roko in jo sprehaja po celem stanovanju. Takrat želi vse tiste stvari za katere ve, da jih pri nama ne dobi in joka, sitnari in potem ga zamoti in nosi...tisti čas je čisti invalid od otroka ona pa tudi, saj potem vedno jamra kako je naporen, kako je zmatrana. In če jaz čemu nasprotujem mi pravi: pa naj, saj mu ne bo nič in podobno!!!! NE!!!!!!!! Povedala sem ji že 100x pa nič očitno bom morala biti malo bolj groba.

Kakšen je vaš pogled na to?
kako naj sinu, privzgojim red, neke vrednote, občutek, da vsak potrebuje nekaj časa tudi zase, da se vse ne vrti okoli njega, če mi pa babi vse to podira?!

Joj, kako mi je to znano...pri nas je isto...babice so (bojda) zato da jih razvajajo ??! OK, ampak ne v neskončnost...in tega se jim NE DA dopovedat...katerakoli "diverzantska akcija" ji uspe, je odgovor seveda: "No jaaaa, sej je v redu"...
Jaaaaaaa, seveda...zadnjič je zagonila žogo v božično drevo je moji mami kr sapa zastala, pa mal je ratala zelena v faco ( ha,ha ) in sem jo seveda mogla vprašat: "Kaj??? A ni uredu??"


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Samo tako, da mu postavljaš meje in doloćaš pravila igre, kot jih imamo in spoštujemo vsi. Vendar vidim, da to pri tebi ni problem. Problem je pri babi, ki tega ne dela, posledica tega je pa obnašanje, ki ga opisuješ.
Pri nas je tako, da se v bistvu ne sekiram, kakšna "pravila" so pri moji mami, važno, da se znajdeta in razumeta, kar jima odlično uspeva. Tudi moja mama je takšna, da otroka v bistvu razvaja, mi doma pa vzgajamo. Pa si mislim, če ti bo po glavi skakal, ti kar naj, nam ne bo. In glej zanimivost- pri babi in dediju je priden, se ne dere, sedi za mizo brez opozarjanja.....v glavnem vse to, kar ga mi doma "učimo", on "izvaja" pri babi.
Potem pa slišim babine komentarje, kako priden je ta otrok, kako se zna obnašati..... in se vprašam, če se midve pogovarjava o istem otroku?
Mogoče še ena zanimivost- takoj ko ga pridemo k babi iskat- je ta "miren" otrok samo še zgodovina in ko smo skupaj, je tako, kot če bi bili samo mi z njim.



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Vedno bo tako, da se bodo drugi ljudje drugače obnašali do naših otrok kot mi. Starši smo pač tisti, ki otroke vzgajamo, z drugimi pa imajo le-ti drugačen odnos.

Sama babici in dediju puščam proste roke pri ukvarjanju z Vasjo. Mali večkrat tam prespi, prav tako veliko časa preživi z mojim bratom in svakinjo - za to, kako se mali obnaša pri njih, so v veliki meri odgovorni sami. In po pravici povedano je tako, kot pri Marogici - neverjetno zlat je. Doma preizkuša in preizkuša (doseže itak nič), tam pa se drži vseh pravil. Pa čeprav so z njim precej bolj popustljivi kot midva z možem.

Enkrat samkrat se je zgodilo, da je mojim staršem naredil hudo sceno v javnosti, ko mu nista dovolila jesti limonine lupine - tulil je kot žival, onadva in njuni prijatelji pa so mislili, da je bohve kaj narobe z njim in so skakali okoli njega, kar je samo prililo olja na ogenj. Čisto sta bila obupana. Potem sem jima pojasnila, zakaj je to naredil in od takrat se tudi onadva ne pustita izsiljevati.

Verjetno pa je stvar za starše napornejša , če so stari starši vključeni v vsakodnevno življenje družine ali pa celo pazijo nanj, pa se ne držijo osnovnih dogovorov. Sama si tega na srečo ne morem predstavljati, čeprav....če pomislim na moje stare starše, njim se pa res ne da nič dopovedati. Ko je moja babica z Vasjo, me raje ni zraven, ker se mi zmeša . Na srečo je takrat "nadzorni" moja mama, ki je nič ne vrže iz tira.

Tudi pri nas situacija ni bistveno drugačna, le da sem se jaz sprijazila.

Moja tašča je res dobra, zelo dobra oseba in za mojega sina, ki je njen prvi vnuk bi naredila vse. To pomeni, da ga še sedaj obuva (pa je star 5 let!), mu dovoli jesti v dnevni sobi kjer se sicer ne je, mu kuha po 5 menijev in še bi se našlo,......... Ampak sinu je jasno, da je tam tako, doma pa drugače.  In to je zame dovolj.

Ga je pa tašča tudi pazila pa ni bilo problema.  Tam tako, doma pa tako.

Po mojih izkušnjah in po pripovedovanju drugih je vedno tako, kot pravi Pia73. Otrok točno ve, kakšna je pri kom igra in jo sprejme.