Za vse tiste, ki imamo prvošolarčke - kakšni so vaši vtisi oziroma vtisi vaših otrok. Mi smo imeli kar nekaj težev prvih 14 dni šole, sedaj pa se zadeva rahlo umirja. Jaz osebno še vedno mislim da so jim ukradli eno leto otroštva.:zmeden2:
LP :zaspan::kava:

Meni je super. Moja hči je navdušena. Učiteljice so prijazne. Zdaj so še veliko zunaj na igrišču, kar nekaj interesnih dejavnosti se dogaja (angleščina, balet, gimnastika za punce in nogomet za fante .....). Je pa res, da je skoraj pol razreda prijateljev iz vrtca.
Jaz tudi rabim:kava:pa-pa

Po mojem je za deklice v veliko primerov lažje kot za dečke. Fantje so še bolj otročji, samo skakali bi in se lovili. Punčke pa so po naravi bolj umirjene in jih zanimajo tudi stvari, ki se delajo "primiru".

Splišni se strinjam s tabo.
Mene malo moti, da nimajo občutka da so to otroci, nekateri še niso niti 6 let stari in bodo tekom leta, od njih pa se pričakujejo stvari, ki jim še niso kos. Samostojnost. Sej je vse lepo in prav, samo postopoma.

Mene je zelo presenetilo, ko mi niso omenili, da je moj fantek ko se je zunaj igral padel na glavo in sem slučajno pod lasmi našla ogromno buško, s podkožnimi krvavitvami. V vrtcu so ponavadi ob prevzemu otroka vedno omenili, tako si ga lahko vsaj malo opazoval oz. bil pripravljen če bi bilo kaj narobe. Ko jim pa omeniš, so bili pa užaljeni.

Jaz sem še zelo skeptična.. zgleda se bomo vsi mogli malo navaditi na nov režim.

Po mojem je sicer od šole do šole različno, ampak velikokrat je tako, da jih učijo učiteljice, ki so prej učile prve razrede, torej 7-letnike. Pa še niso dojele, da je med 6- in 7-letniki ogromna, ogromna razlika. Samo upamo lahko, da jim ne bodo zaradi tega naredile škodo za vse življenje.

Pa še to je res, da je pri tej starosti eno leto, kolikor so skoraj nekateri narazen v istem razredu, še toliko večja razlika, kot je bilo prej, v osemletki.

Pri nas, v vrtcu, kjer je moj dveinpol-letnik, se je zgodilo, da so naprimer letos prvič začeli sprejemati dve-letnike, prej so bili otroci stari najmanj tri leta. In vzgojiteljica je kar šokirana, kakšna razlika je med njimi. Zelo počasi se privaja, k sreči se ji zdijo kar malo smešni.

Hočem reči, da se razlika v letih z življenjem manjša. V starosti, ko gredo otroci sedaj v šolo, je v enem letu ogromna razlika. Otrok lahko dozori in če bi šel čez eno leto v šolo, bi bilo vse čisto O.K. Tako pa je do takrat lahko povzročene že precej škode.

Najbolje, kar lahko storite, je po mojem to, da mu ne pokažete, kako se vam zdi vse skupaj narobe. Mogoče je bolje, če vse skupaj obrnete malo bolj na šalo (navzven), seveda pa spet ne preveč, da ne bo mislil, da je šola ena sama šala. Verjamem, da so take situacije zelo težke.

Res je ogroooooooooooooooooomna razlika med njimi. Lani sem imela 1.r. 8letke, letos pa 9letke in koncentracija je res nižja. Se pa veliko igramo in po mojem občutku otroci zelo uživajo, saj imajo še vedno veliko prostega časa, pa tudi pravi mali učenjaki postajajo, kar jim je všeč. Je pa res, da mora učiteljica razumet, da je enoletna razlika dosti večja kot pričakuje. ;)

Vem, da vas skrbi in da so razlike od šole do šole tudi velike. Se tudi strinjam, da jim je vzeto leto brezskrbnega otroštva v vrtcu, vendar bi sedaj bili v mali šoli, ki je bila po principu enaka, le trikrat na teden je bila. In zelo prav je, da je skupaj z učiteljico v razredu vzgojiteljica, ki jo malce zaustavlja, kadar je potrebno.
Vsi se privajamo in se sproti učimo, tudi mi učitelji. Več ko je prakse, boljše bo. Žal so vaši otroci "padli" v to obdobje sprememb in uvajanj novosti :(, kar pa še nikoli ni bilo ravno blesteče, razen ... če ste naleteli na res dobro učiteljico 8)! To je vredno zlata.

Čuvajte svoje malčke in rade jih imejte,
lp, dvojčica

Če je bila mala šola v principu enaka, potem je še bolj brez veze, da so kaj takega naredili. Koliko denarja je šlo za pozidavo oziroma dozidavo novih šol in koliko vrtcev naj bi zaprli. V bistvu so potem samo eno skupino iz vrtca prenesli v druge prostore. Bedasto.

Ampak vsaj povsod res ni tako. Otroci, ki še niso toliko zreli, da bi lahko pri miru sedeli in poslušali navodila, nosijo domače naloge domov in doma imajo starši in seveda tudi otroci velike težave, da se naučijo, kar morajo pač vedeti.

Problem pa je v tem, da otrok lahko šolo zasovraži še predno toliko dozori, da bi stvari lahko delal tako kot njegovi sošolci. Pa vse skupaj zato, ker je pri tej starosti stopnja socialne zrelosti še tako različna. V enem letu se ogromno pozna, do takrat pa je lahko storjena že ogromna škoda.

Tako lahko tisti starši, ki imamo še majhne otroke, res samo upamo, da bo počasi kaj bolje ali pa da vsaj naš otrok ne bo rosnih otroških letih, ko bo vstopil v šolo, še "preotročji".

Bom napisala en dober primer, ki se nam je ravno včeraj pripetil. Naš prvošolček hodi k angleščini (na lastno željo) in v ta namen smo kupili zvezke in delovne zvezke. Še zjutraj sem mu pokazala, da ima vse potrebno v torbi, ker popoldne je imel tečaj. Zadeva izgleda pa tako, da pridejo po te otroke v podaljšano bivanje in jih odpeljejo k 'učni uri'. In kaj se je zgodilo.. ko pride domov zvem, da ni uporabljal zvezkov (katere sem mu jih pripravila v torbo in zjutraj še pokazala), ker namreč je mislil da jih nima. In kaj naj iz tega potegnem? Enostavno ni dovolj zrel, ker mu te stvari niso pomembne in jih sproti pozabi, če bi potreboval igračo bi se brez težav spomnil, da jo ima v torbi. Ob vsem tem me je prav zaskrbelo kako bo. Poskusila bom rešiti tako, da si bo v pričo mene sam pripravljal stvari in si bo mogoče na tak način tudi zapomnil. Groza me je, res..
Eno je, da je otrok brihten, drugo pa da je zrel.. v vrtcu jim ni bilo potrebno razmišljati oz. so jih vzgojiteljice spomnile, v šoli pa tega ne počnejo in je kar naenkrat prepuščen sam sebi. Če reče da nima, ne bo nobeden preveril v torbo, kot bi to storili v vrtcu. Pa saj mu težko zamerim, komaj konec meseca bo star 6 let in kar naenkrat se od njega pričakujejo stvari za katere mu prej ni bilo potrebno misliti.

Ja, meni se taki otroci ful smilijo.

Moja prva reakcija je bila :grrr:
Potem sem pa malo bolje razmislila in videla, da v bistvu tukaj otrok ni nič kriv, ampak sam sistem. zrelosti ne moreš izsiliti. Mi je bilo pa malo lažje, ko slišim od ostalih, da imajo podobne težave... Naslednji teden je roditeljski in bomo malo preverili kako opažajo učiteljice.

So pa res revčki :(

V vrtcu so imeli vse označeno, z imeni ali slikami, točno so vedeli kje imajo kaj, tukaj v šoli pa se je učiteljica odločila, da tega ne bodo imeli, da si bodo morali zapomniti kam so kaj dali, da je čas za odgovornost :ups: Zdi se mi prevelika skrajnost, ko bi jih potem vsaj že v vrtcu česa podobnega navajali, ne pa da kar naenkrat zamenjajo okolje, vse prijatelje (v našem primeru) in še način dela. :(:(

Imam hčerko v drugem razredu devetletke. Prvi razred smo dali skoz, in mi je kar malo žal. Naša punca je izredno uživala. V vrtec je sicer rada hodila, vendar tistega navdušenja ni nikoli bilo. In tudi v šolo ni hotela, dokler se niso začele delavnice za devetletko. In po prvem tednu prvega razreda devetletke je bila tako navdušena, da je komaj čakala naslednji teden. Malo me je bilo strah, da bo čez čas razočarana, vednar se je navdušenje vleklo do konca leta. Je pa res, da je imela krasno razredničarko in vzgojiteljico, pa tudi učiteljico v podaljšanem bivanju. Mislim, da je to vredno 90% vsega.
Res pa je imela težave zaradi večje samostojnosti, ki so jo pričakovali. Mi smo to reševali z beležko. Vsako stvar sem napisala v beležko, in to do podtankosti vse, kar sem želela. Učiteljice so to kar lepo upoštevale. Ne vem, sicer, kaj so si mislile, vendar me sploh ne briga. Predlagam, da se na roditeljskem sestanku zmenite. Z odgovorom, da se bodo morali otroci sami znajti, pa se ne zadovoljite. To so se majhni otroci, in to je leto, ki je "prehodno". V prvem razredu naj bi se še veliko igrali in sploh vse delali preko igre. Je pa veliko odvisno od same učiteljice, in tudi od šole.
Moja hčerka se je čez leto počasi naučila več samostojnosti. Sedaj pa tudi še kaj pozabi. Je tak karakter, da ji je vseeno.
No, upam, da bo roditeljski sestanek uspešen, in da bo potem lažje teklo.
Lep pozdrav in lahko noč!

OJLA !
Moja hči hodi v četrti razred osemletke, sin pa v osmega devetletke, tako da imamo kar nekaj izkušenj.Rada bi povedala, da se strinjam z mojo predhodnico. Učitelj je tisti,ki resnično šteje 90%!
Žal se jih veliko tega ne zaveda.Eni samo hodijo v službo in komaj čakajo, da mine dan!:grrr:Da ne govorim o tistih, ki se izživljajo nad našimi malčki!:hudicek::grrr::hudicek: Taki naredijo otrokom veliko škode!Pa da ne govorim o privilegijih,ki so jih deležni nekateri!:grrr:Pri nas imamo nekaj otrok,katerih starši so sicer učitelji.Seveda se med sabo vsi poznajo in njihovi otroci imajo prednosti pri vsem!Otroci pa to vidijo,čutijo.Jaz bi vse,ki se odločajo za ta poklic najprej testirala, saj so nekateri popolnoma nesposobni za tako "delo".Uf, sem kar malo jezna ko razmišljam o tem!
Res pa je, da so med njimi tudi pravi biseri, taki ki ZNAJO in se jih bodo naši malčki z nasmehom spominjali vse življenje.:bravo::bravo::bravo: Ampak biseri so redki!

Vašim otrokom želim veliko takih biserov!

LP!:rozica::rozica::rozica:

:grrr:tako ali tako nimajo več otroštva, zdaj pa jih še toti učitelji predčasno matretirajo. sem za to, da bi ostali to leto še v vrtcu.

Glede čekiranja torbic otrok.... Učitelj nima pravice brskati po učenčevih osebnih stvareh....

LP Anja

Joj, Anja, še ena bedarija na kvadrat našega šolskega sistema.

A češ še eno?

Učitelj mora dobiti pisno dovoljenje staršev, da jih lahko pokliče, če je z njihovim otrokom kaj narobe...

Učitelj mora pridobiti pisno dovoljenje staršev, da so lahko izdelki otrok rastavljeni na šolski razstavi. Prav tako potrebuješ pisno dovoljenje za:
- obiskovanje dopolnilnega/dodatnega pouka,
- sodelovanje (pogovor ipd.) svetovalnega delavca z otrokom...

Je kr polno enih samih neumnosti :)-

...je blo enemu dolcajt pa si je zmišljeval...

LP Anja

Po mojem so ga pa zaposlili na kakšno delovno mesto, ki ga prej ni bilo, in je moral dati nekaj od sebe, da ga je upravičil. Pa še pomemben je ratal. Svašta!

Upam, da bodo sedaj kaj spremenili. Saj nekaj so že začeli migat, sem včeraj brala v časopisu. Menda vsaj pri matematiki in naravoslovju močno škripa v primerjavi o ostalimi evropskimi državami. Nekaj bodo morali spremeniti.

Ja, Anja, res bedarije! :zmeden::zmeden::zmeden:

Na žalost je že tako, da se nekateri starši vse preveč poglabljajo v zaščito o osebnih podatkih. Tudi fotografiranje oz. skupinskih slik ni dovoljeno obešati na panoje brez dovoljenj vseh staršev... Večkrat se je tudi zgodilo, da so se starši pritožili nad tem, da je na izobešenih slikah podpis otrok (tudi s priimkom) in da so jih potem ne otroci temveč starši primerjali med seboj in je seveda prišlo tudi do zelo grdih opazk, na žalost tudi pred otroci, ki so bili avtorji slik...
To je dejansko za nas, ki tega pritiska nismo nikoli doživljali v šoli, absurdno, vendar se včasih postavite v vlogo učitelja, ki vse pogosteje naleti na takšne in drugačne starše, ki imajo , verjemite mi, neverjetne domislice, zahteve in svoja videnja. Sedaj so se šole (čeprav mislim, da bolj ministrstvo in njihovi birokrati, ki nimajo pojma o delu v šoli) postavile v položaj obrambe, kajti prihaja do vsemogočih obtožb, ki so resnično "nevejetne" za tiste, ki smo kolikor toliko na realnih tleh, glede šole in trenutnega sistema.
Priznam pa, ker tudi poznam primere, da lahko naletite na na vse mogoče vrste učiteljev: na zadrtega učitelja, ki sledi vsem neverjetnim domislicam ministrstva, ali pa na učitelja, ki je bolj pasiven kot otroci v razredu in celo zaprosi starše, da naj kaj ukrenejo, saj otroci med poukom nič ne delajo in ne sledijo "zastavljenemu" delu, poleg vsega pa ji otroci neprenehoma stikajo po predalih???

Kar se tiče čekiranja torbic, če učitelj otroka opozori, da naj preveri ali ima vse potrebščine seboj, ni to nič napačnega.
In, kadar se je zgodilo, kar se ponavadi zgodi enkrat samkrat, da je nekdo od učencev "odtujil", torej vzel, neko stvar drugega učenca, sem preprosto povedala, da brez pregleda torbic, ki so ga morali opraviti sami, ne gredo iz razreda. Stvar se je takoj našla, seveda brez kakršnih koli nadaljnih sankcij ali izpostavljanja otroka, ki je to naredil. Največkrat se izgovorijo, da ne vedo, kako je lahko prišlo to v njihove torbice ali celo žepke na hlačah. In na koncu razvijejo nevrjetne teorije o tem dogodku, ki jih seveda sprejmeš s pomenljivim nasmehom in ugotovitvijo, da morajo vsi bolj skrbeti za svoje stvari, pa tudi za stvari drugih. Še dobro da smo tokrat stvar našli, kako bi bil šele presenečen doma, ko bi ugotovil, da je nekomu vzel stvar, ki jo potrebuje. Tudi sami si ne želimo, da nam nekaj izgine, kajne?

Ja, veliko je bedarij, pričakujte jih še več. Žalost pa taka, ne moreš se postaviti samo na eno stran, tudi jaz se ne. In kakor pravim, največ je vreden res dober učitelj.

Radi imejte svoje otroke, tudi oni vas imajo!

Lp, dvojčica