ima dve strani. To mi je jasno. In vsak prepir ima dve plati. vem, da ni nujno, da imam jaz vedno prav. Pa mi vi povejte, kaj si mislite.

Včeraj sem iz službe prišla že ob treh (drugače vedno ob petih), ker nismo morali skombinirat varstva. Ko sem prišla domov je Lea ravno spala, tako da sem se hotela spravit jest kosilo. No, še usedla se nisem , se je zbudila. Sva jedli skupaj, se malo pocartali in potem sva šli ven, ker je bil tako lep sonček. Kakšno uro sva nabirali kamenčke, potem sva šli gledat Telebajske. Vmes sem malo pospravila, potem sva šli za pol ure k sosedovi punčki na obisk. Potem sva šibali domov, ker sta prišl domov Miha in moj oče (oba iz službe, ura je bil 6). Pripravila sem jima za jest. Miha je pojedel (očeta bom spustila ven, ker nima nobene veze). Prebral je časopis, jaz sem pospravila posodo. Ene 10 minut se je poigral z Leo, potem sem jo dala ob pol osmih še enkrat spat (ker je premalo spala). Vmes sem do konca pospravila, Miha je gledal TV. Okrog 8h se je zbudila, Na TV se je začel film. Naj povem še to, da sva ga oba že sigurno 5 x gledala, meni zato ni bil zanimiv. Pa tako ali tako se mora eden ubadti z Leo, oba težko gledava cel film.

Sva potem še enkrat jedli, 2x sva se previli, v pižamo sva se oblekli, brali knjigice. Vmes je sem Mihu prinesla sok in seveda odnesla kozarec. Vmes sem ga še poklicala, če pride v kuhinjo je rekel "o, a res moram, raje ne". No, čez 10 minut je prišel, zato da sem mu pokazala, da sem mu en srček pecivo prinesla. Ga je pojedel. Nazaj k TV.

Vmes mu rečem, da naj prime Leo, mi reče "gledam film, kaj pa je". Sem rekla, da si bom nekaj za jest naredila. Leo je treba malo zabavat, ker je najraje pri meni, ker ni imel interesa je seveda začela "mami, mami", mi jo čez minutko da nazaj. Pa pa moja večerja, z njo v naročju si pač ne morem narest večerje, še manj pa pojest. Čez dan to še gre, zvečer se pa hoče cartat, pa je bolj zapleteno.

Ok, ura je bila že pozna, sva šli v spalnico. Tam se potem še vsaj pol ure igra oziroma v postelji bereva knjigice. Mi reče da nisem pravična, ker ga obtožujem,, da je on gledal film, jaz pa ne in da naj imam zato jaz Leo.
Pa sem mu rekla, da je njegov čas brezpogojno njegov, niti toliko je ne prime, da bi jedla. Pa mi reče, saj si imela cel popoldan čas, da bi jedla. O hvala, najbolje, da kar danes v službi, ko imam ravno čas, jem kar za cel teden naprej. Saj je vseeno, če nisem lačna. Bo on lahko gledal film.

Aja, še to, vmes sem mu še zlikala srajce.

No, potem je pa seveda zaspal pred nama z Leo.

Mislim, da sem upravičeno jezna in užaljena.

Za povrhu mi še očita, da rinem na srečanje RR (jeseničanke ki bo to soboto) ravno v času epidemij in da izpostavljam Leo.

Se pravi najbolje je, da mu vse pospravim, dam za jest, zlikam in operem, da nič ne jem in da celo življenje sedim doma, ker tako ali tako vedno lahko izpostavljam otroka nevarnosti, če ne drugače v avtomobilu.
Naj povem še to, da hodim v službo, približno 1 x tedensko grem v trgovino, pa še to ne sama ampak z njim in z Leo.

Samo svojih aktivnosti nimam, saj ob takem tudi ni časa zame.

Sem res sebična in egoistična, če hočem 15 minut zase, zato da si naredim za jest in ga prosim da naj jo previje namesto mene med filmom??????????

Upam, da je kdo prišel do konca mojega romana.

Alja!

Kot vidiš sem jaz tukaj še čisto frišna, ampak kaj preveč o sebi zdaj ne bom pisala, ker me je tvoja izpoved čisto pretresla.

Meni se zdi osebni čas dragocen in tudi, ko z nekom živiš in imaš družino se ne smeš zapostaviti. Zdi se mi, da je to za nas ženske posebno težko, ker smo gledale naše mame in babice, ki so celo gospodinjstvo furale same in je bilo to super in okej. Jaz na tem ne vidim nič slabega če je ženska doma, vendar pa vse hosdimo v službe in smo s tem postale obremenjene prav tako kot moški, torej zares ne zmoremo celotnega gospodinjstva same. Nikar si ne očitaj, da imaš tudi svoje potrebe in želje in da seveda rabiš doma tudi pomoč in predvsem razumevanje.

Midva otrok še nimava, si jih pa zelo želiva. Pred kratkim sva se preselila na svoje in si seveda uredila tudi skupno življenje. Prej sem jaz imela svoje podnajemniško stanovanje in je bil moj dragi pri meni gost a vseeno mi je velikokrat pomagal, takoj pa sem mu povedala, da si ne želim, da so med nama stvari samo po sebi umevne, da je zahvala lepa stvar, mala presenečenja (tudi pri gospodinjstvu) pa še lepša. Zdaj ko živiva skupaj večji del gospodinjstva nosim jaz, kajti moj ima doma zelo težko situacijo in je veliko odsoten a vseeno mi pomaga, predvsem pa se zaveda, da je v najin dom vloženo veliko energije.

Tudi ven on hodi precej več kot jaz a vseeno vem, da tudi kadar jaz kam izginem in me dolgo ni, ne kuha zamere ampak me pričaka, magari zdravi z magnezijevimi tabletkami:)-če je treba, oba pa veva, da sva najbolj vesela, ko se stisneva en k drugemu.

Ravno včeraj sva spet imela o tem debato in obnovila vse kar pričakujeva in si želiva v zvezi s spoštovanjem. Mislim, da je o tem treba stalno govoriti in vztrajati.

Joj, joj koliko sem ti naložila, pomagala pa najbrž nič - vsekakor NE IMEJ SLABE VESTI ČE KDAJ POMISLIŠ LE NASE!!!! To da si žena in mama še ne pomeni, da nisi tudi lastna osebnost, zato bodi na to ponosna in počasi ter strpno to tudi uveljavi!

Pozdravček!

Skorpija

nisi sebična, še manj egoistična - zapomni si to!!!
nujno nujno moraš najti zase vsaj eno aktivnost tedensko ko bo on moral bit z Leo (aerobika, kavica s kolegico, karkoli...) in to včasih mal podaljšaj... kar pred dejstvo ga postavi. :pujs:
Moj tud včasih pozabi kaj vse moram jaz naredit in se malo poleni, pa mu potem potarnam, mal mulo kuham in potem dojame in postane bolj priden :kuza::rozica:

Se strinjam z bini. Pojdi nekam, naredi nekaj samo zase, očka pa kar lepo pusti samega z malo in naj se znajda, kakor hoče. Pa nič več mu vsega ne znosi k riti - če je lačen ali žejen, naj si kar sam postreže, pa srajco naj si zlika tudi sam. Parkrat ga takole pusti, da bo videl, da stvari pač niso samoumevne.

Alja,tocno tko kot pravjo punce...V rit ga sun,pusti mu Leo,napokaj,pa pejt ven za ene 2 uri,naj se znajde kokr ce!!

Hvala za vzpodbudne besede.

Saj zadnje čase se trudi in se dosti ubada z njo. Tako, da kar se tega tiče načeloma nimava težav.

Ampak kaj je pa bolj pomembno, to da jaz jem ali njegov film?!

Ej Alja,

drugič mu pa reči, da bi bila zelo srečna če bi medtem ko ti ješ sedel pri mizi in držal malo in bi se lahko malo pogovorila, pa še skupaj bi se kaj pohecali. Potem bi pa tudi ti lažje požrla, ko bi se počil pred televizijo ali pa bi presenečeno oba ugotovila, da je takole ždeti skupaj vsaj en trenutek v dnevu lepše kot TV...;)

Alja, po tvojih albumih sodeč je vajin očka skrben fant:) Ne vem, moški si situacijo velikokrat drugače razlagajo, kot me ženske...in jim je treba svoje želje jasno povedati. Mogoče je bil problem samo v komunikaciji..mislim, da ni treba skrbeti zaradi tega.

LP

Saj je večinoma povsod približno tako: ženska mora vse, moški pa lahko, če ima slučajno čas in če se mu da. Enim malo več, enim malo manj, ampak v glavnem je to njihova izbira. Pa jih včasih pohvalimo, kako so pridni, ker so si v zadnjem tednu ali ne vem koliko časa že vzeli malo več časa za karkoli že je pri hiši za narediti. Ampak dejstvo je, da so tako naredili zato, ker se jim je DALO in ne zato, ker je treba.
To je osnovna razlika med možem in ženo: žena niti slučajno ne pomisli, če se ji da, moški je pa ful priden, kadar se mu kaj zljubi.
Predvsem, Alja, se meni zdi, da mu boš morala vse to, kar si tule napisala, povedati. Ti verjetno misliš, da bi itak sam mogel to vedeti. Saj tako je res, ampak zakaj pa bi, če ni treba. Največkrat je problem med ženo in možem, se mi zdi, predvsem v komunikaciji (če vzamemo, da sta oba "normalna"). Ker ne povemo, če se nam zdi, da se nam godi krivica. Tako eni kot drugi. Potem pa tonemo globlje in namesto da bi zadevo takoj rešili, postane problem. Mogoče sploh ni treba, da bi bil. Če bi ti možu razložila, tako kot si razložila nam, kaj točno si počela vse popoldne, bi te po moje razumel.

Ja , se strinjam.

Miha je dober očka in se tudi trudi. To sploh ni sporno.

Drugače pa Splišni, ko sva se zvečer v postelji pogovarjala sem mu vse to povedala in potem mi je rekel, da bi lahko že popoldan jedla.

Je pa res samoumevno za ženske, da se nekaj naredi, oni so pa najbolj pridni, ko se enkrt na 14 v dobri volji spravijo nekaj narest. Takrat bi jih mogli pa 24 ur na dan hvalit.

Ja, Alja, zakaj mu pa ti nisi rekla, da on pač lahko tudi v službi je ali pa na poti iz službe, da tebi ne bo potrebno kuhati. Ja madona, a misli, da boš jedla na ukaz! Človek pač je, ko je lačen, a ne?

Matr me take stvari razp....

Ja nejcko mene tudi.

moški bi se morali rodit s šestimi ušesi, pa bi še pol stvari preslišali, pa izmed tistih pol bi jih bilo potrebno potem 90% še dodatno razložit, 5 % pa potem dejansko zastopijo kaj misliš in zakaj je tako.

Prosim te, povej mu, da živi v skupnosti treh ljudi, kjer ima vsak svoje naloge!!! Jaz sem s tem že na začetku razčistila, pa moj mož ni med antigospodinjci, rad kuha in od kar imava pupo tudi lika, je pa vseeno po prihodu otroka prišlo do trenj, ker enostavno ni razumel, da je otrok moja 24 urna služba, ki se z njegovo 8 urno ne more primerjati. Sem mu povedala, da jaz lahko vse postorim sama - sem sama s pupo, sama skuham, pospravim, operem, zlikam in vse kar je še tega - SAMO ZAKAJ POTEM ZA HUDIČA ŽIVI ON V TEM STANOVANJU??? Potem lahko pride zaradi mene še sosedov Lojze k nam živet, če bo samo na kavču ležal, a ni isto? Moj se je zamislil in nimamo problemov, si razdeliva delo, oba sva rada s pupico in vsak ima čas tudi samo zase. Tako mu tudi jaz ne zamerim, če pride kakšen dan, ko je zmatran in se zakotali pred tv:) Čim prej mu povej kako se počutiš, boš videla da bo prineslo spremembe:sloncek:

Sosedov Lojze:)-:)-:)-:)-:)-
Res super povedano, mata!!

mata!!!!!

Tole si moram pa za vsak slučaj zapomnit.

Joj, Splišni, tole si pa tako dobr napisala, da bi jaz kar sfotokopirala in nesla domov, pa obesla na ogledalo v kopalnici ali pa na hladilnik - tam sigurno ne bo ostalo neopaženo...:bravo:

Oj!

Sem čisto brez komentarja na take tipe. Jaz bi mu otroka pustila za ene 2 dni, pa naj zraven še hodi v službo in gospodinji.:grrr:

Lp Lunca

:grrr:Jaz se včasih prav tako počutim :( Najbolj mi gre na živce, če ta mali zvečer v posteljci zajoka...mu je treba it samo dudo dat...in moj kar čaka...da bom šla jaz.:grrr:

Mislim, da mu je treba povedat, kaj SI TI ŽELIŠ in KAJ TEBE MOTI. JAz sem tako poskusla...in deluje.

Mislim, da imaš še kako veliko pravico, da si tudi ti kaj privoščiš. Samo povej mu to... Tvojih misli ne more brat. Pa še moški je povrhu :)-

Hojla. mamice!
No, pri nas je bila tudi zelo podobna situacija, ki me je pahnila v precej hudo depresijo. (ko sem rodila drugega otročka je bilo najhuje) Potem pa sem čez noč začela ukrepati. Ne, pa ne s pogovori, prepričevanjem in prošnjami-to nikakor ni pomagalo. Postavila sem ga pred dejstvo in sem si vzela čas zase:bravo::bravo::bravo:!
Najprej sem začela hodit dvakrat tedensko h aerobiki. To je bilo zame sprva zelo težko, saj sem imela na začetku grozno slabo vest:((. Potem sem se vpisala na tečaj vitraža. In še nekaj takih zadev. Sprva je bilo hudo in sem poslušala očitke, potem pa je začel z otrokoma zelo uživat. Jaz pa sem postajala iz dneva v dan bolj zadovoljna in samozavestna in vsi so me imeli raje takšno, kot večno potrto in nervozno.
Že dva meseca po tem, ko sem rodila 3 otročka sem se začela spet intenzivno ukvarjat s športom trikrat tedensko. Tudi klepet s prijateljicami, večerjo z družbo,...si redno privoščim. Mož me pri tem sedaj celo zelo podpira. Moji štirje se čudovito porihtajo sami. In vsi smo zelo zadovoljni.
Tako kot si on vzame čas zase, si ga vzamem tudi jaz. Tako je prisiljen preživet nekaj ur tedensko sam z otroci in še uživa povrh vsega. Pa moram ga pohvalit-res se super znajde in reeeeesssss je zelo priden:bravo::)-:bravo:
Kar pogumno nad spremembe! Začeti je težko, potem boste pa vsi zelo zadovoljni!
Pozdrvčka, Nojči:sloncek::sloncek::sloncek:

hojla. ne bom rekla, da je pri nas kaj dosti drugače. RAZVADILE SMO JIH!!! na začetku nam ni bilo nič odveč narest za naše ljubljene, ampak takrat smo imele čas - zdaj so pa tu otroci. in so se lenuhi navadili in se prav neumne naredijo, nič ne vidijo, nič ne slišijo. (izvzeti so moški, ki niso takšni. verjamem, da obstajajo tudi drugačni. sem večni optimist ali pa lahko rečete naivec:)

jaz sem ugotovila, da mu moram dobesedno na vratno žilo se vsest in mu tolko časa težit, da tudi on kaj poprime. za začetek pa mu pripravi učni teden: ne likaj, ne peri, ne kuhaj. pa naj se sam znajde. mogoče bo potem znal cenit tvoj trud.

oprostite, nisem se zavedala, da v sebi nosim tolk gneva. pa saj sem rekla, da je pri nas približno tako.:grrr:

Drugič mu ugasni TV ali pa se z punčko igrajata pred njim. To mene tudi full razjezi ko se včasih obnaša kot, da on nima otrok, da je samo moj.Ponavadi je tako nimam časa sem za računalniku, zjutraj bi rad dolgo spal, ponoči nebi nič vstal, kosilo bi rad imel na mizi, film je na TV,..... pa saj mi ženske ja nismo roboti. Včasih bi resnično potrebovala še dva para rok, da bi bili vsi zadovoljni.

Meni se zdi zelo samoumevno, da je del prostega časa tudi osebni prosti čas.

Seveda ne na račun družine, ki pa v normalnih razmerah in z neko delitvijo nalog ni ne vem kakšen zalogaj.

Moja postane najbolj slabe volje, ko je od časa do časa prekomerno priklenjena na stanovanje (npr. viroze) in potem mora to obvezno nadomestiti, največkrat na kakšni planinski turi. Mislim, da je to čisto prav in podjetno.

alja

kaj nej rečem.povej bolj odločno.Ko greš jest greš jest.Pika.Če ti jo bo prinesel reč da greš vn jest če jo takoj ne odnese in počaka da poješ.Če ne zaleže, stvar izpelji.Boš vidla samo enkrat bo to naredil.

Jaz k sreči nimam teh problemov.Malo sicer pogrešam skupne obede, ker jaz namreč nimam teka sama jest, ampak ko kruli že kr glasno po želodčko, potem grem jest tut sama.Se pa seveda zmeniva, kdo bo prvi jedel.In če je on pecivo pojedel v miru, zkaj ne bi tudi ti.

Sicer je pa tako.Midve greva ČISTO VSAK DAN NA SPREHOD.Razen 4 dni preden je zbolela nisva bili nikjer.No in pobaše virozo?Odkod potem, če sva bili doma?????

Alja poizkusi se pogovorit, in mu lepo razloži, da tudi ti moraš imeti čas zase, če ne za druge afnarije vsaj za hrano!!!

LP

evo, da ti polepšam en dan po valentinovu:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

Draga Alja!
Pri nas je skoraj podobno ne bom rekla čisto isto, ampak skoraj podobno...
Jaz sem sicer še trenutno na porodniški in imava dve hčeri.. Moj je zaposlen pri s.p., večina dela od 7-15 kadar pa je potrebno pa tudi podaljša....
No OK do tu še vse v redu.. zelo se trudi biti dober očka.. ampak:zmeden::zmeden:.. Ko pride iz službe se naje zlekne pred TV ali usede pred računalnik...in je najbolj bogi revež zmatran na svetu...Se nakosila pospravim jaz, porihtam otroke, Niko peljem na plesne, včasih še gre Maša zraven, če je lepo vreme gremo na sprehod, v park na igrišče... pri njemu pa je tako pozimi je preslabo vreme da bi hodil ven, poleti je prevroče, vmes pa so še dnevi ko je itak najbolj zmatran na svet.. Pa je teden mimo... Saj ne rečem, da mi tako ob sobotah ko pospravljamo ne pomaga, vse naredi ni problema.. posesa..tudi pomije... vendar jaz bi rada da bi tudi drugače delovali kot družina.... Včasih res še jest nimam časa, včasih jem kar stoje, ali pa tako na hitrco...
Pol mi še pa reče saj si doma.. No pa če verjameš ni bilo nič kaj drugače ko sem hodila v službo..
Sploh se ne bom več sekirali ker moški so tako eli tako eni....., skoraj vsi isti, spremenila pa itak nič kaj ne bom....