Naš fant, ki bo kmalu dopolni pet let, že cca 4 mesece vsako jutro joka in prosi da bi bil doma. Malo mi je že vse skupaj tečno, ker...se stanje samo slabša...včeraj in danes je tako zelo jokal da je kar hlipal.

Ko je začel hoditi v vrtec se je upiral, ampak takrat je jok nekaj normalnega. Potem je videl da v vrtcu le ni tako slabo in je komaj čakal da gre v vrtec.
Pred cca 4 meseci pa...kot da bi presekal...tečnarjenje, kompliciranje...da on bi bil doma, da...
Sva obiskala vrtčevsko psihologinjo in...je rekla da bo že minilo, da je to pač faza.

Tiste ki ste dale takšne faze skozi, kako dolgo lahko pričakujem da bo to trajalo, ker...utrujena sem že od tega...

Ali lahko pričakujem, da bo potem, ko bo šel v šolo tudi vsako jutro jokal?

ali si ga povprašala, kaj mu gre v vrtcu na "jetra"? Zakaj noče hoditi? Ker v vrtcu se jim toliko dogaja, vsaj v našem, da mora nekaj biti zadaj, ne samo njegova trma oz. obdobje. Moja starejša ni imela takega obdobja. Je včasih hotela biti doma, ker ve da jo ima možnost kdo paziti, a vseeno ni bilo krega.

Ja sem ga vprašala in enkrat reče da ni nič narobe, drugič pa da mu en fantek nagaja...sem pa včeraj dobila občutek da je kar malo alergičen na tega fantka, ker je rekel da če bo jutri B...v vrtcu grem takoj domov.

Ja meni se tudi zdi da je nekaj od zadaj, da to ni le kaprica, ker predolgo traja...te dni se mi kar smili, ker...vidim da mu je FULL hudo...res ne vem kaj naj naredim da bi mu pomagala, da...odhod v vrtec ne bi bil tako stresen.

kaj pa če se pogovoriš z vzgojiteljicama in naj malo pogledata, kaj imata tvoj in ta fant? Ni treba, da on ve. In boš potem videla ali mu res nagaja in kaj lahko ukreneta, da ne bosta prihajala preveč v komflikte. Druga opcija bi bila, da zamenja skupino.

Lahko da je tvoj bolj občutljive sorte in tisti fant to izkoristi

smo imeli silno podobno zadevo-sicer brez joka, sem pa neprestano poslusala, da mu Ž nagaja, ga potiska itd.
hja, lepo sem se napovedala pri vzgojiteljici, slisala se njeno plat, razlozila naso (oz. ELiasovo) in prosila za nadaljnje opazovanje in ukrepanje.
detetu sem povedala, da naj temu Ž reče, da ga naj pusti pri miru in gre proc, da ce ga udari, naj ga vseka nazaj, ce pa nic ne pomaga, pa naj gre k vzgojiteljici.

rezultat: dete se je naucilo zase postavit (prej tega ni nikoli delal!) in se razhudit , Ž se je navelical in je nasel nekoga drugega.
poudarek je pa na tem, da je zanimivo povprasat se vzgojiteljico o zadevi; zna biti, da kaj vec oz. drugace izves.

aja, mojemu se je ze to fino zdelo, ko sem rekla, da se bom sla jaz v vrtec pogovorit in ko sem mu povedala, kaj sva z vzgojiteljico govorili

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Podobno, a veliko prej, po malo več kot pol leta vrtca. V vrtcu so mi rekle, da je vse ok, da je problem drugje, a moja 2-letnica je jokala ko dež (že doma, ko sem omenila vrtec) in se me oklepala, da so jo mogle trgat od mene, pa prej nikoli tako. Pa sem tako mimogrede ob igri in z igro načela pogovor, enkrat, dvakrat, da mi je povedala, kaj jo tare, kaj je tako hudo. Problem je bil fantek, ki jo je grizel, povedala tudi kdo. prišla je parkat pogrižena domov, a iskreno povedano tega nisem povezala s krizo, sploh ker so v vrtcu zatrjevale, da je vse ok, doma pa smo tudi imeli nekaj sprememb. Naslednji dan sva se šla z mojim pogovorit, kako bodo ukrepale, kaj bodo naredile, so rekle (vzgojiteljice in svetovalka), da nič ne morejo, da to otroci pač počnejo in da ne morejo na vsakega 100% pazit. Ker nama to ni bilo dovolj oz. z odgovorom in reakcijo nisva bila zadovoljna, sva vztrajala pri tem, da jo prestavijo, ali v drug oddelek ali v drug vrtec. HB smo imeli srečo in se je v parih dneh sprostilo mesto v drugem vrtcu sicer med starejšimi. No, od takrat ni več sledu o kaki krizi, solzah, žalosti, zdaj šele vidim, kako je, ko gre otrok z veseljem v vrtec, kaj je imeti družabnega otroka (prej se je otrok kar malo bala) in tudi nenehne bolezni so se nehale. Tako da raziskuj, pogovarjajta se, toliko stari otroci znajo marsikaj povedat, samo čas si je treba vzeti. In pri takih reakcijah je vedno nekaj zadaj. lahko da tudi kaj, kar se nam ne zdi grozno, pa otroku je. Treba ga je razumet in delat na spremembah, marsikaj se da že rešit s pogovorom, nasvetom (kot je ena od predhodnic rekla). Pa bodite vztrajni, tečni, karkoli, saj gre za vašega otroka in za to, da polovico ali več dneva preživi tam ali srečno ali v strahu/žalosti/nervozi.

Hvala za odgovore!

Tudi sama sem prišla do zaključka da je za jutranje travme krivo kaj več kot faza...če bi kdaj dosegel svoj cilj in ostal doma, bi...razumela da pač spet poskuša, ampak...niti enkrat mu ni uspelo, ker ga nima kdo čuvati.

Ampak sedaj mi je pa vsak dan bolj hudo, ker...bova se pogovarjala, kaj je narobe, ker...res je bilo veselje ga videti, kako rad gre vrtec...kako je veselo tekel skozi vrata, nasmejan obrazek na oknu, ko mi je mahal...sedaj pa...jok, tečnarjenje že doma, potem...
jok celo pot...jok in objemanje ob moje odhodu (pa mamica moja, mamica moja....)

Sem vzgojiteljici ob začetku težav, rekla da naj bo pozorna na tega B...ki naj bi našemu nagajal, ampak...ni opazila nobenih posebnosti.

V našem vrtcu vsako leto premešajo skupine in upam da sedaj ne bo s tem fantkom ki mu nagaja. Bomo videli če bo potem kaj bolje.

Kaj pravi tvoj otrok o vrtcu, o drugih otrocih ...?

Ali joče samo zjutraj ob prihodu v vrtec ali se je tudi drugače spremenil?

Kaj opaža njegova vzgojiteljica glede njegovega obnašanja?

Ali je sedaj poleti, ko so skupine verjetno nekoliko spremenjene, isti problem ali je kaj drugače?



Zakaj si tako prepričana, da je B. kriv za težave? Zakaj si ti opozorila vzgojiteljico na njega in ne obratno, da je ona opazila, da je nekaj v njunem odnosu narobe?
Kaj če kateri drugi otrok nagaja tvojemu otroku?

Ali samo čakaš, da bodo premešali skupine, ali si zaprosila ravnatelja /-ico, če sta lahko v ločenih skupinah zaradi težav, ki jih imate vsakodnevno in za katere je domnevno kriv ta drugi fantek?

Ko te berem, imam občutek, da joče, ko se mora zjutraj ločiti od tebe oz. ko ima čas za razmišljati, nima pa krize, ko so aktivnosti oz. ko je zaposlen.

Ga vedno ti pelješ v vrtec ali kdaj tudi oče? Če ga oče, reagira isto?


Ali vzgojiteljice opažajo kakšno spremembo v njegovem obnašanju - ne mislim jutranjega joka, ampak drugačno odzivanje, kot je bilo pred meseci?




Če je problem v katerem izmed vrstnikov, mislim da bi bilo bolj smiselno prositi za ustrezno premestitev pred novim šolskim letom; je najlažje in najmanj opazno, če se skupina grupira s 1. septembrom, vse kasnejše spremembe predstavljajo dodatna dela, pojasnila.

Ste kaj spremenili v domači ali službeni rutini? Npr. da delata dlje, da se pogovarjata z očetom, da bosta dlje v službi oz. da se vidite kasneje? Morda vaju je kdaj slišal, kako se dogovarjata glede varstva in težav z zagotavljanjem le-tega?

Včasih je dovolj le kakšen stavek ali drobec pogovora, ki ga otrok (neustrezno) razume, pa lahko to vodi do velikih težav - tako zaradi tega, ker otrok niti ne zna prav ubesediti, kaj je sploh problem, kot zaradi tega, ker starši niti ne zaznamo, da lahko čisto nepomembna ali drugače mišljena izjava sproži drastičen odziv pri otroku



Morda je otroka strah, da kakšen dan ne bosta (več) prišla po njega v vrtec.

< Sporočilo je popravil petea -- 20.8.2014 12:58:33 >

Morda je kaj slišal od koga drugega, npr. od kakšnega otroka, drugega starša, pa je primerjal oz. povezal zadevo z vašo družino oz. da bi se lahko kaj takšnega zgodilo tudi njemu/vam?



< Sporočilo je popravil petea -- 20.8.2014 13:43:24 >

Moje skromno mnenje. Glede na to, da omenjaš, da delaš skrajšan delovni čas predvidevam, da otroka hodiš iskat po kosilu. Petletnik je že, oziroma bi moral bit že dovolj samostojen in zrel, da bi dojel, da je v vrtec treba it, tko al pa drugače in da bi zdržal v vrtcu tvoj polni delovni čas. Če dobro premislim, so pri naših vedno imeli podobne težave pokosilčki in ravno ti pokosilčki imajo enake težave v šoli.

Pogovori se z junakom in mu razloži, da v vrtec, službo, šolo je treba hodit, pa če nam je všeč ali ne. V kolikor ima pa kake težave, naj ti pove, ker si ti tam, da mu težavo pomagaš rešit. Nikakor pa težav ne rešuj namesto njega.

Ne fant gre le redko kdaj domov po kosilu. Skrajšan delovni čas, je velik plus zjutraj da ju ne rabim buditi in se v miru uredimo in potem se lahko okrog 15. ure že v vrtcu.

Mislim da naš junak s tem jokom samo izsiljuje oz. poskuša izsiljevati, ker...ko sem mu obljubila da pridem po njega po kosilu, se je zjutraj kljub temu jokal...sem ga potem doma vprašala, zakaj je jokal če je vedel da bo šel kmalu domov in...njegov odgovor je bil....malo se je pa tudi treba jokati.

Je pa res da je ZELO čustven otrok...v soboto zvečer (popol. je spal in je lahko gledal TV malo dlje) je bil nek film o kužkih in ko je en kužek padel v jamo, slišim našega junaka kako smrka...je jokal ker se mu je kužek zasmilil.

Ma pri filmih tud vsi včasih jokamo in pomojem to nima povezave.

Sam temu jokanju zjutraj nebi posvečal posebne pozornosti, bi pa popoldne, ko joka ni, definitivno večkrat povedal, da v vrtec je treba hodit in pika, če so pa kakršnekoli težave, pa na dan z besedo in boste skupaj rešili.

ja, tudi s takimi so težave, ki imajo zjutraj veliko časa, da se z mamicami počasi zbudijo, najejo, oblečejo, crkljajo in pridejo v vrtec, ko je ostalim otrokom glavnina proste igre in vodene aktivnosti že mimo. potem pa po kosilu v vrtcu ne more zaspat, valjda, če je pa zjutraj dolgo spal.

moji dve prideta v vrtec ob 8h zjutraj, direktno na zajtrk. Pa ni nobenega problema, gresta obe radi. Pa vesta, da sem jaz doma in bi lahko ostali tudi onidve. Mogoče se pri mojima pozna, da sta bili sedajle dva meseca doma in ker smo v majhni vasi in ni tako starih otrok, sta bili večinoma samo. Zato ta teden prav uživata in bog ne daj, da pridemo ponju že po kosilu .

Tako, da je ali nekaj zadaj ali pa izsiljuje.

Moja hčerka je tam nekje med 4. in 5. letom tudi imela tako fazo....kar naenkrat je začela v vrtcu jokati, ko sem jaz šla, prej pa ni nikoli (nimam pojma zakaj, v vrtcu so rekli, da ni nič posebnega, meni pa tudi ni nič povedala).....samo pri nas ni trajalo 4 mesece ampak niti ne 4 dni.....se je potem njena vzgojiteljica spomnila, da mi bosta šli na balkon mahat in je bilo to uspešno......le da sta mi potem kak mesec vsak dan zjutraj mahali v slovo iz balkona, preden je hčerka "pozabila" na to....

Upam da ste vsaj malo že rešili težave.

Moj srednje je imel eno obdobje da ne gre v vrtec pa smo po pogovoru ugotovili da zaradi počitka. Bil je star tudi tam okoli 5 let in doma za vikende ni bilo potrebno spat po kosilu. V vrtcu pa so morali vsi. Smo se dogovorili z vzgojitelico da tisti otroci ki v 30 min ne zaspijo lehko vstanejo in tiho berejo knjige ali sestavljajo sestavljanke. Pri nas je bilo to uspešno.

Drugače smo največ izvedeli od njega če smo se šli zvečer ''igro'' kako sem se danes počutil in zakaj. Vsak je povedal ali je bil vessel, žalostev, jezen in zakaj. Tako so otroci nevede nama marsikaj''izdali''. Sva izvedela kaj jim je všeč v vrtcu, šoli in doma.

Ah ja... Tudi naš tamal je imel to poletje tako "fazo". Letos ni maral združenih skupin in konec. Pa mu ni noben otrok nagajal, vzgojiteljice vse pozna...skratka, ni mu bilo pa amen...

_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

Naš fant je ob 7.00 v vrtcu, tako da...nimamo časa za počasno zbujanje, hranjenje, crkljanje...tako da je tam med prvimi...če delam skrajšan delovni čas ne pomeni da začnem delati ob 10. uri!!!!!

Če pa rečem da ju ne rabim buditi, to pomeni da ju ne rabim buditi ob nečloveški uri ampak vstaneta ob 6.00 do 6.15...uh forumi so super, ampak...vedno se najde kdo ki nastavlja bodice, govori o stvareh o katerih pojma nima!!!