Sama nisem imela spontanega splava, temveč umetno prekinitev nosečnosti v 21t in 18t. Podajam svoje odgovore, če jih bosta upoštevala je pa vajina odločitev.
1. Kako ste bili po spontanem splavu zadovoljni z bolnišničnim osebjem?
a.)zelo
b.)bili so razumevajoči - nekateri da, nekateri ne
c.)niso me razumeli
d.)sploh nisem zadovoljna
2. Vam je osebje nudilo oporo ob tem dogodku?
a.)da
b.)ne - edina opora je bila, da je potrebno potrpeti, da nisem psihično pripravljena (halo????)
3. Kako ste se odzvali na pomoč, ki vam jo je ponudilo osebje?
a.)pomoč sem sprejela
b.)pomoči nisem sprejela (želela sem biti sama)
c.)pomoč mi ni bila ponujena -
d.)pomoč sem sprejela na pobudo (moža,družine,...)
Pomoč mi je bila ponujena na odhodu iz porodnišnice na način: A rabite psihologa? Po drugi prekinitvi sem odšla do psihologa na prepričevanje družine in lastne presoje, ker sem imela občutek, da se utapljam, da se mi bo zmešalo. Psihologa sem plačala, ker se mi je zdelo, da nujno rabim pomoč. Drugače se čaka - mislim, da dva meseca.
4. Kdo vam je bil v najtežjih trenutkih v največjo oporo?
a.)partner, družina, prijatelji
b.)pomoč s strani zdr. osebja
c.)pomoč s strani duhovnika
5. Kdo vas je seznanil z možnostjo vključitve v različne organizacije za pomoč ženskam po spontanem splavu?
a.)nisem bila seznanjena oz. po drugi prekinitvi mi je povedala psihologinja
b.)zdravstveno osebje
c.)mediji
d.)partner, prijatelji,sorodniki
e.)ljudje,ki so v društva že vklučeni
6. Ste bili zadovoljni s pomočjo, ki vam jo je nudilo društvo?
a.)da,zelo
b.)srednje
c.)ne
7. Kako je okolica gledala na vas po tem, ko ste doživeli spontani splav?
a.)bili so sočutn
b.)začeli so se me izogibati - ne vsi, nekateri (sploh po drugi prekinitvi)
c.)kot pred splavom
8. Ste se po spontanem splavu bali ponovne zanositve?
a.)da
b.)sprva
c.)ne, ampak v določenem obdobju začne delati psiha, kako bo naprej (sploh pred kakšnimi uz preiskavami); za tretjo nosečnost pa ravno ne bom tega trdila).
lp,